Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Na Krasu se sekundarna travišča, zaščitena pod okriljem omrežja Natura 2000, zaraščajo z gozdom. Do konca stoletja jim grozi skoraj popolno izginotje. Časovna vrsta več spektralnih podob satelitov Landsat v kombinaciji s prostorskimi podnebnimi podatki razkriva dinamiko zaraščanja odprtih habitatov na Krasu. Rezultati kažejo, da lahko do konca stoletja zaradi interakcije naravnih in družbenih razmer izgine tudi več kot tri četrtine trenutno obstoječih odprtih habitatov. Neugodna starostna sestava nosilcev kmetijskih gospodarstev, razdrobljenost kmetijskih zemljišč in opuščanje živinoreje le pospešuje krčenje vrstno bogatih in zaščitenih travišč. Predstavljen metodološki pristop omogoča monitoring in načrtovanja kmetijskih in naravovarstvenih dejavnosti na regionalni ravni in napoved razvoja sukcesije pod vplivom prihodnjih podnebnih sprememb.
Ključne besede: sekcesija, sekundarna travišča, Landstat, daljinsko zaznavanje, GIS
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 112; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,70 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Klonalna rast rastlin je v številnih biomih zmernega pasu pa tudi vodnih in borealnih habitatih, prevladujoča oblika rasti, saj predstavlja alternativen način razmnoževanja, kjer spolno razmnoževanje ni tako uspešno. Klonalne poteze rastlin sodijo v skupino funkcionalnih potez, ki so kljub pomembni vlogi manj raziskane. Namen naše raziskave je bil primerjati raznolikost organov klonalne rasti (OKR) in drugih klonalnih potez rastlin v dveh habitatnih tipih ekstenzivnih travišč Slovenije: suhih travišč plitkih tal apnenčastega hribovja s pokončnim stoklascem, Bromopsis erecta (Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis) in kislih suhih travišč montanskega pasu s prevladujočim navadnim volkom, Nardus stricta (Homogyno alpinae-Nardetum). Analizirali smo 62 fitocenoloških popisov travišč iz baze Katedre za geobotaniko, Oddelka za biologijo, FNM UM. Za 159 rastlinskih vrst smo iz prosto dostopne spletne baze CLO-PLA3 zbrali podatke o klonalnih potezah (trajnost klonalnih poganjkov, obstojnost primarne korenine, tipi in vloga OKR, cikličnost in obstojnost povezav med poganjki, število poganjkov na matično rastlino, hitrost in dolžina horizontalnega širjenja, prekrivanje generacij, arhitektura poganjka ter tvorba brstov na rastlini). Ugotovili smo, da imata travišči, kljub zelo različni floristični sestavi in pestrosti, zelo podoben spekter OKR. Pomembna ugotovitev je bila, da se travišči razlikujeta glede pomembnosti vegetativnega razmnoževanja v združbi. Volkovja imajo kar 80% vrst za katera so klonalni organi obvezni, kar razlagamo z višjimi nadmorskimi višinami in zato manj ugodnimi razmerami za spolno razmnoževanje. Najpogostejši tip je nadzemna korenika, katere razvoj zahteva nizek vložek hranil in ima visoko stopnjo preživetja. V traviščih s pokončnim stoklascem (imajo pribl. 60 % vrst, za katera so klonalni organi obvezni) je prevladujoč OKR glavna korenina, ki se deli in, ki ima zelo nizek potencial vegetativnega razmnoževanja ter hkrati sposobnost skladiščenja rezervnih snovi in pridobivanja snovi in vode v nižjih plasteh tal. Ker sta oba travnika drugotnega nastanka, ekstenzivna, s podobnimi biotskimi in abiotskimi razmerami smo ugotovili tudi podobnosti v nekaterih klonalnih potezah obeh travišč, npr. povezave med poganjki obstojne več kot dve leti, počasnejše horizontalno širjenje (<0,01 m/leto), II največ vrst ima brste tik nad tlemi in v tleh do globine 10 cm. Rezultati naše raziskave predstavljajo pomembno novo znanje o vlogi vegetativnega razmnoževanja rastlin na obeh tipih ekstenzivnih travišč na območju Slovenije, ki imajo visoko naravovarstveno vrednost in se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju po Direktivi o habitatih.
Ključne besede: klonalna rast, suha travišča, baza CLO-PLA3, organi klonalne rasti, Natura 2000
Objavljeno v DKUM: 18.09.2023; Ogledov: 304; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: Da bi lahko razumeli, kakšne so posledice izgube vrst v ekosistemu, moramo poznati kakšna je vloga posamezne vrste znotraj ekosistema. Eden izmed pristopov pri ugotavljanju vloge vrste v okolju je tudi model DST klasifikacije, ki smo ga uporabili v naši raziskavi. Temelji na razvrstitvi rastlinskih vrst v vegetaciji med dominantne, podrejene ali prehodne vrste, in sicer glede na njihovo relativno celokupno pokrovnost in stalnost. Prednostne vrste predstavljajo zelo majhen delež biomase v določenem habitatu, hkrati pa s poznavanjem njihovih morfološko funkcionalni potez (MFP) lahko napovedujemo, katere med njimi bodo v vegetaciji postale podrejene ali celo dominantne, v primeru, da pride do sprememb določenega okoljskega dejavnika, intenzitete motnje in/ali stresa ipd. Namen naše raziskave je bil analizirati in primerjati prehodne vrste v dveh asociacijah polnaravnih ekstenzivnih travišč: asociacije Onobrychido viciifolia-Brometeum in asociacije Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis. Prehodnim rastlinskim vrstam smo določili prednosti habitat, indikatorske vrednosti po Ellenbergu in 13 MFP. Podatke smo analizirali z različnimi uni- in multivariatnimi metodami. Ugotovili smo, da se prehodne vrste obeh asociacij razlikujejo v naslednjih MFP: življenjski obliki, obliki rasti, višini rastlin, tipih vegetativnega razmnoževanja, vrednostih LDMC, SLA ter CSR strategijah. Razlike v lastnostnih prehodnih vrst asociacij lahko razložimo z razlikami v stičnih habitatih travišč asociacije, od koder te vrste izvirajo. Prehodne vrste obeh asociacij imajo najbolj poudarjeno kompeticijsko (C) strategijo, razlikujejo pa se v kombinaciji vpliva stresa in motnje. Iz tega lahko sklepamo, da bi se v obeh asociacijah ob spremembah, ki bi izboljšale rastne razmere (zmanjšanje motnje in/ali stresa), povečala številnost in pokrovnost tistim vrstam, ki imajo poudarjeno C – strategijo. Rezultati naše raziskave predstavljajo pomembno osnovo za morebitne prihodnje raziskave, v katerih bi povezovali specifične spremembe okolja s spremembami floristične in funkcionalne sestave obravnavanih tipov traviščne vegetacije.
Ključne besede: polnaravna suha travišča, DST klasifikacija, morfološko-funkcionalne poteze, CSR strategije rastlin
Objavljeno v DKUM: 01.04.2021; Ogledov: 1383; Prenosov: 201
Celotno besedilo (2,73 MB)

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali povezavo med fenofazo cvetenja vrst in njihovo CSR življenjsko strategijo na ekstenzivnih polsuhih traviščih asociacije Onobrychido viciifoliae-Brometum. Polsuha travišča so bila na območju Haloz v preteklosti zelo raziskana. Kljub temu raziskav in podatkov o fenologiji cvetenja vrst za omenjena travišča še nimamo. Za travišča v Veliki Varnici smo pridobili podatke o cvetenju (začetek, vrh in konec cvetenja) za vse popisane vrste. Na izbranih travniških poligonih smo zbrali 33 vegetacijskih popisov, skupaj smo popisali 89 rastlinskih vrst, za katere smo zbrali podatke 17 strategij po modelu CSR-strategij. Za ugotavljanje povezave časa cvetenja z življenjsko strategijo rastlin smo uporabili Excel program, t. i. C-S-R Signature CALCULATOR in COMPARATOR. Na osnovi CSR-strategij smo potrdili hipotezo, da imajo vrste z viškom cvetenja po opravljeni košnji izraženo R življenjsko strategijo (R-strategi). Zanje je značilna nižja rast in hitra obrast po motnji. Vzorec poudarjenega cvetenja ruderalk je povezan z redno košnjo, ki je prisotna s strani človeka konec meseca junija. Ugotovili smo, da so zgodaj cvetoče vrste (mesec cvetenja marec, april) v večjem deležu S-strategi. Hkrati smo ugotovili, da se C-strategi pojavljajo z viškom cvetenja v mesecu maju in juniju. V raziskavi smo na podlagi vzorčenja pokrovnosti rozet kukavičevk potrdili, da so obravnavani travniki številčno zelo bogati s predstavniki iz družine Orchidaceae. Zaključimo lahko, da je za ohranjanje ugodnega stanja travišč Natura 2000 habitatnega tipa 6210(*) na območju Haloz treba tudi v prihodnje zagotoviti ustrezno kmetijsko rabo.
Ključne besede: ekstenzivna travišča, asociacija Onobrychido viciifoliae-Brometum, fenofaze cvetenja, CSR življenjske strategije, Natura 2000, Orchidaceae
Objavljeno v DKUM: 04.11.2020; Ogledov: 879; Prenosov: 87
Celotno besedilo (3,89 MB)

Opis: Ekstenzivna travišča so vrstno bogati habitati, ki so v Evropi in drugod po svetu močno ogroženi zaradi intenzivnega upravljanja ali opuščanja kmetijske rabe. V naši raziskavi smo ugotavljali razlike v vrstni sestavi in pestrosti mezotrofnih nižinskih travnikov (Natura 2000 – habitatni tip s kodo 6510), ki jih vzdržujejo z različno kmetijsko rabo. Na izbranih traviščih smo vzorčili 18 vegetacijskih popisov, od tega 12 na ekstenzivnem in 6 na intenzivnem travniku. Skupaj smo popisali 78 rastlinskih vrst in jim določili 10 morfološko-funkcionalnih potez (MFP) ter 18 tipov CSR-strategij. Ugotovili smo, da je vrstna pestrost, izražena v številu vrst na m2, višja na ekstenzivnem travniku (28,8 ± 3,4; N = 12) v primerjavi z intenzivnim (20,2 ± 2,3; N = 6). Travnika se razlikujeta tudi po vrstni sestavi, saj je od 78 vrst 38 oziroma 48,7 % takšnih, ki so se pojavljale le na ekstenzivnem travniku, in 11 vrst oziroma 14,1 % takšnih, ki so se pojavljale le na intenzivnem travniku. Razlike so se pojavljale tudi v MFP, saj so bile na intenzivnem travniku v večjem deležu prisotne enoletnice, terofiti, rastline s šopastjo rastjo, z nižjimi vrednostmi LDMC in višjimi vrednostmi SLA. Na ekstenzivnem travniku so prevladovale trajnice, rastline z listnato ozelenelim steblom, s prevladujočimi skleromofnimi listi, z višjimi vrednostmi LDMC in nižjimi vrednostmi SLA. Hkrati smo ugotovili razlike med ekstenzivnim in intenzivnim travnikom v fenofazah cvetenja. Na intenzivnem travniku je bil na višku vegetacijske sezone večji delež rastlin z belimi in rumenimi barvami cvetov, na ekstenzivnem pa večji delež različnih odtenkov rožnate barve. Na osnovi naše raziskave lahko potrdimo zaključke podobnih študij, da intenzivna raba negativno vpliva na vrstno sestavo in vrstno pestrost (izraženo v številu vrst na m2) trajnih travišč.
Ključne besede: ekstenzivna travišča, intenzivna travišča, morfološko-funkcionalne poteze, vrstna sestava, fenofaze cvetenja.
Objavljeno v DKUM: 18.02.2020; Ogledov: 1492; Prenosov: 260
Celotno besedilo (2,92 MB)