| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Fenologija cvetenja vrst ekstenzivnega travnika (zveza Bromion erecti) na območju Velenjskega hribovja : magistrsko delo
Anja Avberšek, 2023, magistrsko delo

Opis: Na območju Velenjskega hribovja se pojavljajo ekstenzivni vrstno bogati travniki. V magistrski nalogi smo proučevali fenologijo cvetenja vrst na travniku zveze Bromion ercti, habitatni tip s kodo 6210(*) Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk). Na izbranem travniku smo naredili 30 terenskih opazovanj na treh trajnih popisnih transektih in popisali 101 rastlinsko vrsto. Za rastlinske vrste smo zbrali podatke o barvi cveta, kot jo vidi človek in kot jo vidijo čebele ter podatke za izbrane Ellenbergove indekse (osvetljenost, temperaturo, vlago tal, pH tal, in založenost tal z dušikom). Za pridobivanje podatkov o lastnostih tal (vrednosti za pH, teksturo tal, konsistenco in vlago v %) smo izvedli analize na 15 mestih in sicer po pet vzorcev na vsakem transektu. Poleg spremljanja fenologije cvetenja, smo beležili tudi opraševalce na travniški površini. Za vse analize smo uporabili programsko opremo Microsoft Office Excel 365. Ugotovili smo, da je bilo največ cvetočih vrst popisanih v obdobju zgodnjega poletja, najmanj pa v obdobju zgodnje pomladi in pozne jeseni. Glede na barve, kot jih vidi človek, so v obdobju zgodnje in prave pomladi prevladovali cvetovi vijolične barve, v obdobju pravega poletja pa cvetovi bele barve. Največ rumenih cvetov je bilo v obdobjih zgodnjega poletja, poznega poletja in zgodnje, prave ter pozne jeseni. Največ vrst je cvetelo pred košnjo. Samo pet vrst je bilo takšnih, ki so zacvetele le po košnji. Ugotovili smo, da so razmere na travniku zmerne, uspevajo vrste gozdnega roba in celo gozdne vrste. Z opazovanjem opraševalcev smo določili 50 taksonov žuželk. Najpogostejši opraševalci so bili iz družine čebel. Z raziskavo smo prispevali novo znanje o vzorcih cvetenja in s tem k boljšemu razumevanju mehanizmov, ki omogočajo biotsko pestrost tega habitatnega tipa.
Ključne besede: Polnaravna travišča. FFH 6210(*), Natura 2000, sobivanje vrst, opraševalci, ekosistemske storitve
Objavljeno v DKUM: 23.10.2023; Ogledov: 348; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (3,78 MB)

2.
Primerjava raznolikosti vegetativnega razmnoževanja rastlin v dveh habitatnih tipih ekstenzivnih travišč na območju celinske slovenije : magistrsko delo
Eva Gorjup, 2023, magistrsko delo

Opis: Klonalna rast rastlin je v številnih biomih zmernega pasu pa tudi vodnih in borealnih habitatih, prevladujoča oblika rasti, saj predstavlja alternativen način razmnoževanja, kjer spolno razmnoževanje ni tako uspešno. Klonalne poteze rastlin sodijo v skupino funkcionalnih potez, ki so kljub pomembni vlogi manj raziskane. Namen naše raziskave je bil primerjati raznolikost organov klonalne rasti (OKR) in drugih klonalnih potez rastlin v dveh habitatnih tipih ekstenzivnih travišč Slovenije: suhih travišč plitkih tal apnenčastega hribovja s pokončnim stoklascem, Bromopsis erecta (Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis) in kislih suhih travišč montanskega pasu s prevladujočim navadnim volkom, Nardus stricta (Homogyno alpinae-Nardetum). Analizirali smo 62 fitocenoloških popisov travišč iz baze Katedre za geobotaniko, Oddelka za biologijo, FNM UM. Za 159 rastlinskih vrst smo iz prosto dostopne spletne baze CLO-PLA3 zbrali podatke o klonalnih potezah (trajnost klonalnih poganjkov, obstojnost primarne korenine, tipi in vloga OKR, cikličnost in obstojnost povezav med poganjki, število poganjkov na matično rastlino, hitrost in dolžina horizontalnega širjenja, prekrivanje generacij, arhitektura poganjka ter tvorba brstov na rastlini). Ugotovili smo, da imata travišči, kljub zelo različni floristični sestavi in pestrosti, zelo podoben spekter OKR. Pomembna ugotovitev je bila, da se travišči razlikujeta glede pomembnosti vegetativnega razmnoževanja v združbi. Volkovja imajo kar 80% vrst za katera so klonalni organi obvezni, kar razlagamo z višjimi nadmorskimi višinami in zato manj ugodnimi razmerami za spolno razmnoževanje. Najpogostejši tip je nadzemna korenika, katere razvoj zahteva nizek vložek hranil in ima visoko stopnjo preživetja. V traviščih s pokončnim stoklascem (imajo pribl. 60 % vrst, za katera so klonalni organi obvezni) je prevladujoč OKR glavna korenina, ki se deli in, ki ima zelo nizek potencial vegetativnega razmnoževanja ter hkrati sposobnost skladiščenja rezervnih snovi in pridobivanja snovi in vode v nižjih plasteh tal. Ker sta oba travnika drugotnega nastanka, ekstenzivna, s podobnimi biotskimi in abiotskimi razmerami smo ugotovili tudi podobnosti v nekaterih klonalnih potezah obeh travišč, npr. povezave med poganjki obstojne več kot dve leti, počasnejše horizontalno širjenje (<0,01 m/leto), II največ vrst ima brste tik nad tlemi in v tleh do globine 10 cm. Rezultati naše raziskave predstavljajo pomembno novo znanje o vlogi vegetativnega razmnoževanja rastlin na obeh tipih ekstenzivnih travišč na območju Slovenije, ki imajo visoko naravovarstveno vrednost in se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju po Direktivi o habitatih.
Ključne besede: klonalna rast, suha travišča, baza CLO-PLA3, organi klonalne rasti, Natura 2000
Objavljeno v DKUM: 18.09.2023; Ogledov: 188; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

3.
Katalog polnaravnih travišč Slovenije
Sonja Škornik, Igor Paušič, Branko Bakan, Mitja Kaligarič, 2023, znanstvena monografija

Opis: Monografija obravnava polnaravna travišča, ki v Sloveniji in v Evropi, predstavljajo reliktno tradicionalno kulturno krajino. V uvodu smo predstavili njihov zgodovinski razvoj in pomen. Za številna travišča je značilna visoka biodiverziteta. Zaradi drastičnega zmanjšanja njihovih površin so postali eni izmed najbolj ogroženih habitatov v Evropi in večji del jih je vključenih v prilogo I Direktive o habitatih. Predstavljen je tudi nov ukrep kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačil “Pisan travnik”, ki smo ga razvili v okviru ciljno raziskovalnega projekta. Pomembno dodatno informacijo predstavljajo navedbe različnih uveljavljenih klasifikacij habitatnih tipov (sintaksonomska, Physis, EUNIS, FFH). Osrednji del knjige pa je namenjen podrobni predstavitvi posameznih oblik travišč: pokazateljskim rastlinam, ekologiji, razširjenosti, razlogom ogroženosti. Delo ima naslov katalog, saj je pregledno in bogato ilustrirano. Knjiga je namenjena tako strokovnjakom in raziskovalcem s področij biologije, ekologije, varstva narave, kmetijstva; študentom bioloških in ekoloških študijskih programov, kot tudi širši javnosti oz. bralcem, ki jih zanimajo narava in ohranjanje biotske pestrosti.
Ključne besede: polnaravna travišča, ekstenzivna travišča, travniki, pašniki, habitatni tipi Slovenije, Natura 2000, skupna kmetijska politika, kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila, rezultatske sheme, EUNIS habitatni tipi, sintaksonomija
Objavljeno v DKUM: 01.06.2023; Ogledov: 711; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (164,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Funkcionalne poteze rastlinskih vrst s prehodno prisotnostjo v vegetaciji vrstno bogatih travišč
Ana Munda, 2021, magistrsko delo

Opis: Da bi lahko razumeli, kakšne so posledice izgube vrst v ekosistemu, moramo poznati kakšna je vloga posamezne vrste znotraj ekosistema. Eden izmed pristopov pri ugotavljanju vloge vrste v okolju je tudi model DST klasifikacije, ki smo ga uporabili v naši raziskavi. Temelji na razvrstitvi rastlinskih vrst v vegetaciji med dominantne, podrejene ali prehodne vrste, in sicer glede na njihovo relativno celokupno pokrovnost in stalnost. Prednostne vrste predstavljajo zelo majhen delež biomase v določenem habitatu, hkrati pa s poznavanjem njihovih morfološko funkcionalni potez (MFP) lahko napovedujemo, katere med njimi bodo v vegetaciji postale podrejene ali celo dominantne, v primeru, da pride do sprememb določenega okoljskega dejavnika, intenzitete motnje in/ali stresa ipd. Namen naše raziskave je bil analizirati in primerjati prehodne vrste v dveh asociacijah polnaravnih ekstenzivnih travišč: asociacije Onobrychido viciifolia-Brometeum in asociacije Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis. Prehodnim rastlinskim vrstam smo določili prednosti habitat, indikatorske vrednosti po Ellenbergu in 13 MFP. Podatke smo analizirali z različnimi uni- in multivariatnimi metodami. Ugotovili smo, da se prehodne vrste obeh asociacij razlikujejo v naslednjih MFP: življenjski obliki, obliki rasti, višini rastlin, tipih vegetativnega razmnoževanja, vrednostih LDMC, SLA ter CSR strategijah. Razlike v lastnostnih prehodnih vrst asociacij lahko razložimo z razlikami v stičnih habitatih travišč asociacije, od koder te vrste izvirajo. Prehodne vrste obeh asociacij imajo najbolj poudarjeno kompeticijsko (C) strategijo, razlikujejo pa se v kombinaciji vpliva stresa in motnje. Iz tega lahko sklepamo, da bi se v obeh asociacijah ob spremembah, ki bi izboljšale rastne razmere (zmanjšanje motnje in/ali stresa), povečala številnost in pokrovnost tistim vrstam, ki imajo poudarjeno C – strategijo. Rezultati naše raziskave predstavljajo pomembno osnovo za morebitne prihodnje raziskave, v katerih bi povezovali specifične spremembe okolja s spremembami floristične in funkcionalne sestave obravnavanih tipov traviščne vegetacije.
Ključne besede: polnaravna suha travišča, DST klasifikacija, morfološko-funkcionalne poteze, CSR strategije rastlin
Objavljeno v DKUM: 01.04.2021; Ogledov: 1126; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

5.
Primerjava funkcionalnih potez dominantnih, podrejenih in prehodnih vrst v suhih traviščih na silikatih (Pohorje, SV Slovenija)
Zarja Platovšek, 2020, magistrsko delo

Opis: Vrstno bogata travišča s prevladujočim volkom (Nardus stricta) oz. volkovja predstavljajo Natura 2000 habitatni tip 6230*. V Sloveniji so volkovja prisotna na nezasenčenih rastiščih na silikatni geološki podlagi od nižin do alpinskega pasu. Med drugim uspevajo nad antropogeno znižano gozdno mejo na ovršnih predelih Pohorja (SV Slovenija), kjer smo opravljali našo raziskavo. V okviru magistrskega dela smo na izbranih traviščih v okolici turističnega centra Rogla izvajali popise travniške vegetacije v popisnih ploskvicah velikosti 25 in 50 m2. Del popisov smo vzeli tudi iz baze fitocenoloških popisov Katedre za geobotaniko (FNM UM). Skupno smo analizirali 83 rastlinskih vrst, ki so bile določene v 58 popisih. Popisane vrste smo z uporabo modela DST (angl. Dominants, Subordinates, Transients) najprej razvrstili glede na njihovo obilnost v eno izmed treh skupin, in sicer smo jih definirali kot dominantne (angl. Dominants, 3 vrste), podrejene (angl. Subordinates, 18 vrst) ali prehodne vrste (angl. Transients, 62 vrst). Nato smo primerjali odstotke vrst v vseh treh skupinah, določili in primerjali smo njihove morfološko-funkcionalne poteze (MFP), CSR strategijo po Grime-u, Ellenbergove indekse in prednostni habitat. Z analizo MFP smo ugotovili, da imajo vse dominantne vrste šopasto rast, medtem ko med podrejenimi in prehodnimi vrstami prevladujejo rastline z listnato ozelenelim steblom. Dominantne vrste so imele v primerjavi s podrejenimi in prehodnimi v povprečju višje vrednosti za specifično listno površino (SLA) in vsebnost suhe snovi v listih (LDMC) ter izraženo krajše obdobje cvetenja. V nasprotju s podrejenimi in prehodnimi vrstami, dominantne vrste v povprečju zacvetijo kasneje v vegetacijski sezoni (junij). V povprečju so tudi nekoliko višje rasti kot podrejene vrste, za razliko od podrejenih in prehodnih vrst, kjer prevladujejo kompetitorji in ruderalke, pa imajo bolj izraženo stres toleratorsko strategijo, s čimer smo tudi potrdili našo hipotezo. S primerjavo prednostnih habitatov smo ugotovili, da ima največ podrejenih in prehodnih vrst prednostni habitat suha travišča na kislih tleh. S tem smo ovrgli hipotezo, s katero smo predvidevali, da bosta med podrejenimi vrstami največja odstotka vrst, katerih prednostni habitati so mezotrofni in evtrofni travniki ter gozdni habitati. Na podlagi analize Ellenbergovih indeksov smo ugotovili, da imajo vse tri skupine vrst (dominantne, podrejene, prehodne) podobne vrednosti za izbrane okoljske spremenljivke. Prevladujejo vrste zmerno toplih polsončnih do sončnih rastišč, ki uspevajo na svežih, kislih in s hranili slabo založenih tleh. Razlike med dominantnimi, podrejenimi in prehodnimi vrstami se pojavljajo predvsem v razponu Ellenbergovih indeksov, ki je največji pri prehodnih vrstah, kjer najdemo tudi vrste za raziskovalno območje netipičnih in ekstremnih habitatov. V okviru magistrske naloge smo poleg vegetacijskih popisov travišč na isti lokaciji zbrali tudi popise navadne arnike (Arnica montana). Skupno smo v popisnih ploskvicah velikosti 0,25 m2 analizirali 50 popisov. Iz izsledkov raziskave sklepamo, da ponovna vzpostavitev pašništva nima negativnega vpliva na populacijo navadne arnike na preučevanih traviščih, saj smo v povprečju v posamezni popisni ploskvici zabeležili skoraj 16 osebkov. Ker nam analize lastnosti dominantnih, podrejenih in prehodnih rastlinskih vrst v vegetaciji pomagajo pri razumevanju vloge vrst v ekosistemu, je takšno znanje v času intenzivnega spreminjanja kmetijske rabe ključno za načrtovanje učinkovitih naravovarstvenih smernic za ohranjanje tega habitatnega tipa, ki ima zaradi svoje redkosti in ogroženosti visoko naravovarstveno vrednost.
Ključne besede: suha travišča, dominantne, podrejene in prehodne vrste, morfološko-funkcionalne poteze, Ellenbergovi indeksi, prednostni habitat, navadna arnika (Arnica montana)
Objavljeno v DKUM: 23.03.2021; Ogledov: 836; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (3,76 MB)

6.
Fenofaze cvetenja za vrste travniške asociacije Onobrychido viciifoliae-brometum v Halozah
Katja Vajda, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali povezavo med fenofazo cvetenja vrst in njihovo CSR življenjsko strategijo na ekstenzivnih polsuhih traviščih asociacije Onobrychido viciifoliae-Brometum. Polsuha travišča so bila na območju Haloz v preteklosti zelo raziskana. Kljub temu raziskav in podatkov o fenologiji cvetenja vrst za omenjena travišča še nimamo. Za travišča v Veliki Varnici smo pridobili podatke o cvetenju (začetek, vrh in konec cvetenja) za vse popisane vrste. Na izbranih travniških poligonih smo zbrali 33 vegetacijskih popisov, skupaj smo popisali 89 rastlinskih vrst, za katere smo zbrali podatke 17 strategij po modelu CSR-strategij. Za ugotavljanje povezave časa cvetenja z življenjsko strategijo rastlin smo uporabili Excel program, t. i. C-S-R Signature CALCULATOR in COMPARATOR. Na osnovi CSR-strategij smo potrdili hipotezo, da imajo vrste z viškom cvetenja po opravljeni košnji izraženo R življenjsko strategijo (R-strategi). Zanje je značilna nižja rast in hitra obrast po motnji. Vzorec poudarjenega cvetenja ruderalk je povezan z redno košnjo, ki je prisotna s strani človeka konec meseca junija. Ugotovili smo, da so zgodaj cvetoče vrste (mesec cvetenja marec, april) v večjem deležu S-strategi. Hkrati smo ugotovili, da se C-strategi pojavljajo z viškom cvetenja v mesecu maju in juniju. V raziskavi smo na podlagi vzorčenja pokrovnosti rozet kukavičevk potrdili, da so obravnavani travniki številčno zelo bogati s predstavniki iz družine Orchidaceae. Zaključimo lahko, da je za ohranjanje ugodnega stanja travišč Natura 2000 habitatnega tipa 6210(*) na območju Haloz treba tudi v prihodnje zagotoviti ustrezno kmetijsko rabo.
Ključne besede: ekstenzivna travišča, asociacija Onobrychido viciifoliae-Brometum, fenofaze cvetenja, CSR življenjske strategije, Natura 2000, Orchidaceae
Objavljeno v DKUM: 04.11.2020; Ogledov: 741; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (3,89 MB)

7.
Razlike v morfološko-funkcionalnih tipih in funkcionalni pestrosti pol-naravnega travnika glede na pogostost košnje
Teja Vrbek, 2020, magistrsko delo

Opis: V raziskavi smo ugotavljali razlike v morfološko-funkcionalnih potezah in funkcionalni pestrosti pol-naravnega travnika asociacije Ranunculo repentis-Alopecuretum pratensis glede na pogostost košnje. To so srednjeevropski mezotrofni do evtrofni gojeni nižinski travniki (šifra habitatnega tipa: Physis 38.22; Natura 6510). Ti travniki so med vrstno bogatejšimi habitati v Evropi in so s kmetijskega stališča pomembni predvsem kot vir krme za živino. Naša raziskava temelji na podatkih, ki so bili zbrani na trajnih popisnih ploskvah pol-naravnega travnika, ki ga vse od leta 1995 vodijo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Poskus je zasnovan po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah s šestimi različnimi režimi košnje. V analizo smo vključili 63 rastlinskih vrst, 31 vegetacijskih popisov in 52 morfološko-funkcionalnih potez. Določitev morfološko-funkcionalnih tipov za popisane rastline smo izvedli s klastrsko analizo. Za ugotavljanje vpliva košnje na morfološko-funkcionalne poteze in funkcionalno pestrost smo uporabili PCA analizo. Določili smo 5 morfološko-funkcionalnih tipov rastlin. Potrdili smo hipotezo, da je različna pogostnost košnje posameznih popisnih ploskev spremenila zastopanost in razmerje posameznih morfološko-funkcionalnih potez rastlin v primerjavi z izhodiščnim ekstenzivnim travnikom. V raziskavi smo delno potrdili tudi hipotezo, da bo največja funkcionalna pestrost na popisnih ploskvah z najmanj pogosto košnjo. To je veljalo predvsem za poteze, ki so v močni povezavi s kompeticijsko strategijo rastlin, kakršna je tudi višina rastline.
Ključne besede: vegetacija, travišča, morfološko-funkcionalne poteze, košnja, funkcionalna pestrost
Objavljeno v DKUM: 02.03.2020; Ogledov: 1310; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

8.
Primerjava floristične sestave in fenofaze cvetenja za vrste ekstenzivnega in intenzivnega mezotrofnega nižinskega travnika
Polona Avguštin, 2020, magistrsko delo

Opis: Ekstenzivna travišča so vrstno bogati habitati, ki so v Evropi in drugod po svetu močno ogroženi zaradi intenzivnega upravljanja ali opuščanja kmetijske rabe. V naši raziskavi smo ugotavljali razlike v vrstni sestavi in pestrosti mezotrofnih nižinskih travnikov (Natura 2000 – habitatni tip s kodo 6510), ki jih vzdržujejo z različno kmetijsko rabo. Na izbranih traviščih smo vzorčili 18 vegetacijskih popisov, od tega 12 na ekstenzivnem in 6 na intenzivnem travniku. Skupaj smo popisali 78 rastlinskih vrst in jim določili 10 morfološko-funkcionalnih potez (MFP) ter 18 tipov CSR-strategij. Ugotovili smo, da je vrstna pestrost, izražena v številu vrst na m2, višja na ekstenzivnem travniku (28,8 ± 3,4; N = 12) v primerjavi z intenzivnim (20,2 ± 2,3; N = 6). Travnika se razlikujeta tudi po vrstni sestavi, saj je od 78 vrst 38 oziroma 48,7 % takšnih, ki so se pojavljale le na ekstenzivnem travniku, in 11 vrst oziroma 14,1 % takšnih, ki so se pojavljale le na intenzivnem travniku. Razlike so se pojavljale tudi v MFP, saj so bile na intenzivnem travniku v večjem deležu prisotne enoletnice, terofiti, rastline s šopastjo rastjo, z nižjimi vrednostmi LDMC in višjimi vrednostmi SLA. Na ekstenzivnem travniku so prevladovale trajnice, rastline z listnato ozelenelim steblom, s prevladujočimi skleromofnimi listi, z višjimi vrednostmi LDMC in nižjimi vrednostmi SLA. Hkrati smo ugotovili razlike med ekstenzivnim in intenzivnim travnikom v fenofazah cvetenja. Na intenzivnem travniku je bil na višku vegetacijske sezone večji delež rastlin z belimi in rumenimi barvami cvetov, na ekstenzivnem pa večji delež različnih odtenkov rožnate barve. Na osnovi naše raziskave lahko potrdimo zaključke podobnih študij, da intenzivna raba negativno vpliva na vrstno sestavo in vrstno pestrost (izraženo v številu vrst na m2) trajnih travišč.
Ključne besede: ekstenzivna travišča, intenzivna travišča, morfološko-funkcionalne poteze, vrstna sestava, fenofaze cvetenja.
Objavljeno v DKUM: 18.02.2020; Ogledov: 1329; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

9.
Vpliv paše divjadi v oborah na vrstno pestrost in sestavo travišč asociacije Onobrychido viciifoliae-brometum (zveza Mesobromion)
Ema Jevšnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Polnaravna suha travišča asociacije Onobrychido viciifoliae-Brometum uvrščamo v Natura 2000 habitatni tip 6210 (*). V Sloveniji se pojavljajo na sončnih legah gričevnatih pokrajin, kot so Haloze ̶ naše raziskovano območje. Precejšen delež teh travišč, ki so jih v preteklosti kosili ali pa izvajali kombinirano košnjo in jesensko pašo, so v zadnjem desetletju spremenili v trajne pašnike, pasejo pa zelo različne vrste živali, poleg govedi najpogosteje še ovce, konje, koze, osle in različno divjad. Raziskav in podatkov o tem, kakšen vpliv imajo drugačni načini rabe (npr. celoletna paša) na ta travišča nimamo, zato smo v naši raziskavi želeli ugotoviti vpliv paše divjadi (damjakov) na vrstno sestavo, pestrost in funkcionalno sestavo polnaravnih suhih travišč. Na izbranih travniških poligonih smo zbrali skupaj 100 vegetacijskih popisov, od tega 54 na pašniku in 46 na travnikih s tradicionalno rabo (košnjo). Skupaj smo popisali 129 rastlinskih vrst, za katere smo zbrali tudi podatke o 38 morfološko funkcionalnih potezah (MFP) in 19 strategijah po modelu CSR. Podatke smo analizirali z različnimi uni- in multivariatnimi analizami. Ugotavljali smo razlike med sestavo in vrstno pestrostjo travišč, MFP, parametri vrstne pestrosti, Ellenbergovimi indeksi in CSR strategijami. Ugotovili smo, da se vrstna pestrost (povprečno število vrst na popisno ploskev 0,25 m2) na travniku (11,05 ± 2,8) in na pašniku (12,12 ± 2,5) sicer značilno ne razlikujeta, pri tem pa so se pokazale značilne razlike v floristični sestavi, saj so se na pašniku, med drugimi, pojavile številne plevelne vrste, ki jih na travniku ne najdemo. Razlike so se pojavile tudi v MFP, kjer smo dokazali, da so bile na pašniku v večjem deležu prisotne enoletnice in ruderalke, stres toleratorji, rastline, ki dalj časa cvetijo in imajo višjo vrednost specifične listne površine. Na košenih travnikih je bilo prisotnih več trajnic in kompetitorjev, rastline začnejo bolj zgodaj cveteti, so višje, večji je delež pol-rozetastih vrst in rastline imajo višjo vrednost suhe snovi listov. Hkrati smo ugotovili razlike med pašnikom in travnikom glede na vrednosti Ellenbergovega indeksa za vlago (F) in količino dušika v tleh (N), kjer so bile višje povprečne vrednosti na pašniku. To razlagamo s procesom evtrofikacije in ustvarjanjem bolj mezotrofnih razmer zaradi izločkov pašnih živali. Na osnovi izsledkov naše raziskave lahko zaključimo, da paša divjadi ni primerna kmetijska raba za ohranjanje ugodnega stanja travišča Natura 2000 habitatnega tipa 6210 (*) na območju Haloz, saj povzroča značilne negativne spremembe v njihovi vrstni sestavi, predvsem zaradi pojavljanja nezaželenih plevelnih in/ali ruderalnih vrst.
Ključne besede: polnaravna suha travišča, paša, damjak (Dama dama), vrstna sestava, CSR strategije rastlin, morfološko funkcionalne poteze, multivariatne analize, kmetijska raba travišč, Natura 2000
Objavljeno v DKUM: 15.03.2019; Ogledov: 1726; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

10.
Vrstna pestrost in floristična sestava suhih travišč v odnosu do krajinskih parametrov v tradicionalni kmetijski krajini Goričkega
Igor Paušič, 2017, doktorska disertacija

Opis: V raziskavi obravnavamo spremembe v tradicionalni kulturni krajini SV Goričkega v zadnjih 230 letih ter vrstrno pestrost in floristično sestavo suhih in polsuhih polnaravnih travišč iz asociacij Hypochoerido-Festucetum rupicolae Steinbuch 1980 in Ranunculo bulbosi-Arrhenatheretum elatioris Ellmauer in Mucina s sod. 1993. Obravnavamo vrstno pestrost in floristično sestavo travišč v odnosu do izbranih krajinskih parametrov: površina fragmentov, oblika fragmentov (razmerje med obsegom in površino), raba tal (vzdrževana travišča in travišča v zaraščanju), naklon, ekspozicija, nadmorska višina, oddaljenost od naselij (hiš) in število različnih mejnih habitatnih tipov. Na območju raziskave smo locirali in floristično ovrednotili osemdeset polnaravnih, oligo- do mezotrofnih travišč. Travišča so predstavljala večji delež površine območja raziskave (61 %) ob koncu 18. stoletja. Do leta 2012 je bilo spremenjenih v druge kategorije rabe tal 50 % površine travišč s konca 18. stoletja. Glede floristične sestave in fiziognomije vegetacije smo fragmente suhih travišč razvrstili v štiri kategorije. Razlike v številu prisotnih vrst med obravnavanimi kategorijami suhih travišč so statistično značilne, enako velja za število habitatnih specialistov na fragmentih kot tudi za vrstno pestrost fragmentov, izraženo z vrednostmi indeksa Shannon-Weaver. Dokazali smo, da površina fragmentov ni v statistično značilni korelaciji s številom vrst na fragmentih (skupno število 180 vrst) pa tudi s številom tipičnih vrst (habitatni specialisti, skupno 45 vrst) ne. Vrstna pestrost (vrednosti indeksa Shannon-Weaver) fragmentov suhih travišč ni v statistično značilni zvezi s površino fragmentov, tudi z obliko fragmentov ne (razmerje med obsegom in površino). Današnje površine suhih travišč so le ostanki nekoč večjih površin, kar smo tudi dokazali s historičnim kartografskim materialom. Vrstno najbolj pesti so fragmenti v fazah zaraščanja in ne redno vzdrževani (košeni) fragmenti. Statistično značilna je korelacija med površino fragmentov in frekvenco pojavljanja štirih (od skupno 45) habitatnih specialistov suhih travišč. Specialiste srečamo predvsem na ohranjenih, manjših do srednje velike fragmentih s površino do 4147 m2. Dokazali smo, da se z večanjem pestrosti okolice (večanjem števila različnih mejnih habitatnih tipov) zmanjšuje vrstna pestrost vzdrževanih suhih travišč (redno košenih in motenih - ruderaliziranih) in povečuje vrstna pestrost travišč v fazah sukcesije (opuščena travišča). Zveza med nadmorsko višino in številom vrst na fragmentih suhih travišč je statistično značilna. Antropogeni dejavnik, ki pomembno vpliva na floristično sestavo fragmentov suhih travišč, je oddaljenost od naselij. Če upoštevamo le redno in občasno košena travišča, pa ta dejavnik poleg samega števila vrst statistično značilno pojasnjuje tudi število habitatnih specialistov na fragmentih suhih travišč. Analizirali smo pojavljanje (frekvenco in gostoto) navadne kukavice (Anacamptis morio) na fragmentih suhih travišč na območju raziskave. Skupno smo zabeležili 3812 primerkov omenjene vrste na traviščih z različno rabo tal. Ugotovili smo statistično značilno, pozitivno korelacijo med absolutno gostoto vrste Anacamptis morio in nadmorsko višino fragmentov suhih travišč ter statistično značilno, pozitivno korelacijo med maksimalno gostoto vrste ter nadmorsko višino fragmentov. Prav tako smo ugotovili tudi statistično značilno, negativno korelacijo med maksimalno gostoto vrste Anacamptis morio ter številom vrst na fragmentih suhih travišč. Dokazali smo statistično značilno, negativno korelacijo med maksimalno gostoto vrste ter vrstno pestrostjo fragmentov suhih travišč. Glavno gonilo, ki pojasnjuje današnje frekvence in gostote ter prostorsko razporeditev vrste Anacamptis morio na obravnavanem območju, je sedanja raba tal, režim upravljanja s suhimi travišči. Današnji obseg in vzorec prostorske razporeditve suhih travišč na območju raziskave predstavlja verjetno zadnji stadij ...
Ključne besede: tradicionalna kulturna krajina, polnaravna, suha travišča, Festuco-Brometea, Molinio-Arrhenatheretea, vrstna pestrost in floristična sestava, PCA, raba tal, Krajinski park Goričko, SV Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 16.03.2017; Ogledov: 2430; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (6,84 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici