| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 14 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Obdelava in spremljanje naročil po nadgradnji informacijskega sistema SAP v izbranem podjetju
Ana Bančič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V nalogi opisujem izziv stabilizacije poslovnih procesov v oddelku prodajne logistike po nadgradnji informacijskega sistema SAP v izbranem podjetju. Zaradi nepripravljenosti na prehod v nadgrajeni informacijski sistem, je prodajno–distribucijsko osebje postalo neučinkovito, pojavljale so se številne napake v vsakodnevni rutini. Napake in neučinkovitost so vplivale tudi na ostale oddelke, ki svoje aktivnosti izvajajo na podlagi partnerjevih naročil. Potrebna je analiza stanja. Potrebno je ugotoviti, kje in zakaj poslovni procesi ne tečejo gladko ter poiskati rešitve. V nalogi analiziram posamezne poslovne procese. Na podlagi izkušenj in vsakodnevnega kontakta z zaposlenimi v prodaji in distribuciji identificiram probleme in predlagam rešitve. Rešitve predlagam na podlagi dobrega poznavanja tako dela v oddelku kot tudi delovanja informacijskega sistema z induktivno in deduktivno metodo sklepanja. Rešitve bodo prinesle več znanja zaposlenim, več avtomatizacije, večjo produktivnost zaposlenih in manj napak v vsakodnevnem delu. Zaradi tega bodo rezultati v celotnem izbranem podjetju boljši.
Ključne besede: informacijski sistem, poslovni procesi, obdelava informacij, transparentnost, sistematični pristop
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 478; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (570,48 KB)

12.
Register zavezancev za informacije javnega značaja
Matija Kovač Vrbnjak, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je prvenstveno obravnavan Register zavezancev za informacije javnega značaja, kot uvod v le-tega pa služi kratka predstavitev informacij javnega značaja. Delo tako vsebuje krajši opis lastnosti informacij javnega značaja in nekaterih institutov, povezanih z njimi, opis značilnosti in namena Registra zavezancev za informacije javnega značaja, njegovo povezavo s transparentnostjo delovanja javnih organov oziroma javnega sektorja, postopek vnosa zavezancev v register zavezancev in primerjavo s predhodno ureditvijo oziroma njegovim predhodnikom. Podana pa je tudi primerjava Zakona o dostopu do informacij javnega značaja z njegovimi novelami, pri čemer pa ne gre za pregled celotnega zakona, ampak predvsem za člene, direktno povezane z registrom zavezancev.
Ključne besede: Register zavezancev za informacije javnega značaja, informacije javnega značaja, Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, transparentnost, načelo prostega dostopa, spletna aplikacija za vpis podatkov o zavezancih.
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 417; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

13.
Participacija občanov pri sprejemanju splošnih aktov v občini
Sergeja Emberšič Sukič, 2018, magistrsko delo

Opis: Lokalne oblasti, v mejah zakona urejajo in opravljajo bistveni del javnih zadev v okviru svojih nalog in v korist lokalnega prebivalstva. Lokalna samouprava se tako v občini, ki je najožja, primarna naravna skupnost ljudi ukvarja predvsem z zadevami, ki se nanašajo na socialo, zdravstvo, izobraževanje, gospodarsko infrastrukturo in se torej tičejo vsakdanjega življenja in dela občanov. Lokalne oblasti so demokratične institucije, ki so zavezane k spoštovanju demokratičnih norm in standardov. Na procese odločanja v lokalni skupnosti med drugim vplivajo institucionalne povezave, lokalna politična kultura in participacija državljanov, lokalna oblast je demokratična le, če imajo občani možnost bodisi posredno ali neposredno, bistveno vplivati na njeno izvajanje. Leta 2009 je pričela veljati Resolucija o normativni dejavnosti, ki določa, da je za zagotavljanje legitimnosti sprejetih odločitev in zmanjševanje demokratičnega deficita potrebno pri pripravi odločitev omogočiti sodelovanja čim širšega kroga subjektov. Strategija med drugim določa načela ter minimalna priporočila, ki jih je potrebno upoštevati pri vključevanju javnosti. Po opravljenem raziskovanju ugotavljam, da participacija občanov v Sloveniji na lokalni ravni ni ustrezno urejena. Vse do danes lokalne skupnosti v svojih poslovnikih občinskih svetov v postopku sprejemanja splošnih aktov ne predvidevajo vključevanja javnosti v skladu s smernicami, ki v praksi predvidevajo ločevanje postopka priprave predpisov od postopka njihovega sprejemanja, v postopku priprave predpisa pa izvedbo splošne razprave in javne predstavitve. Implementacija Dodatnega protokola k Evropski listini lokalne samouprave o pravici do sodelovanja pri vprašanju lokalne oblasti na lokalni ravni ni zadovoljiva, kar se v praksi pogosto odraža v nezadovoljstvu občanov ter nezaupanju v izvoljene predstavnike. V magistrski nalogi na primeru Mestne občine Murska Sobota predlagam vključitev javnosti v postopek sprejemanja splošnih aktov, ki ga določa Poslovnik Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota. Na ta način se upoštevajo določila MDPELLS, s krepitvijo vpliva občanov na odločitve, ki jih sprejemajo organi lokalne samouprave, pa se poveča tudi zadovoljstvo občanov, ki so postavljeni v vlogo odločevalcev.
Ključne besede: demokratičen deficit, konsenz, legitimnost, lokalna samouprava, konzultacija, transparentnost
Objavljeno: 28.05.2018; Ogledov: 204; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (661,21 KB)

14.
Oblike oglaševanja najpopularnejših slovenskih spletnih vplivnežev v kontekstu zakonodajne regulacije vplivnostnega marketinga
Tina Strmčnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo pokriva trenutno eno najpopularnejših oblik oglaševanja, oglaševanje v vsebinah spletnih vplivnežev (t.i. blogerjev, youtuberjev, vlogerjev) ali vplivnostni marketing. Stanje vplivnostnega marketinga v Sloveniji smo preučevali skozi analizo vsebin petih najpopularnejših slovenskih spletnih vplivnežev. Predvsem smo želeli preveriti, kako učinkovita je slovenska zakonodaja pri urejanju tega področja in v kolikšni meri so slovenski spletni vplivneži pri oglaševanju podjetij v svojih vsebinah transparenti. S tem namenom smo v teoretičnem delu pripravili pregled vseh obstoječih zakonodajnih regulativ in nato v empiričnem delu skladnost vsebin izbranih spletnih vplivnežev z zakonodajnimi določili tudi preverili v praksi. Z rezultati analize smo potrdili, da slovenska zakonodaja področja vplivnostnega marketinga ne regulira dovolj učinkovito, kar ima za posledico, da slovenski spletni vplivneži v svojih vsebinah niso povsem transparentni in se potrošniki (v našem primeru sledilci) srečujejo s primeri prikritega oglaševanja.
Ključne besede: spletni vplivnež, vplivnostni marketing, vplivnostni marketing v Sloveniji, zakonodajna ureditev vplivnostnega marketinga, transparentnost vplivnostnega marketinga, oglaševanje podjetij v vsebinah spletnih vplivnežev
Objavljeno: 21.06.2018; Ogledov: 533; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici