| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
MORALNO ETIČNI POGLEDI NA KORUPCIJO V POSLOVNEM SVETU
Anja Zečirovič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem se odločila raziskovati moralno etične poglede na korupcijo v poslovnem svetu. O sami korupciji in njenem preprečevanju je zadnje čase veliko govora, saj se dnevno pojavljajo novi sumi o koruptivnih dejanjih, med njimi zadnje čase zelo obljudeno področje nepotizma in klientelizma. Pri samem pisanju sem se osredotočila na vpliv in izboljšanje etike pri poslovanju, čemu prihaja do koruptivnih dejanj in kako se lahko uspešno zoperstavimo in omejimo razširjanje korupcije. Pri raziskovanju sem se povezala tudi z uspešnimi strokovnjaki iz področja za preprečevanje korupcije, med njimi naj omenim dr. Bojana Dobovška, g. Bećir Kečanovića in mag. Jureta Škrbca, ki so mi še dodatno razložili kako in zakaj prihaja do koruptivnih dejanj v družbi in kako bi po njihovem mnenju takšen način delovanja omejili. Če povzamem ugotovitve bi izpostavila, da so trenutni pristopi k preprečevanju korupcije pravilni, vendar je k tem pristopom potrebno postaviti ljudi, ki bodo delovali za dobro družbe in nanje ne bodo imeli vpliva veljaki iz samega družbenega, političnega vrha. Potrebno je povečati nadzor nad podjetji, kot tudi nadzor nad bankami in seveda nadzor nad lobiji. Vsekakor je pomembno izpostaviti transparentnost pri ustvarjanju podjetij. Kot drugo bi izpostavila integriteto, katero bi bilo potrebno prenesti tudi na gospodarske institucije. Veliko še je in bo ostalo ljudi, ki nekako stojijo za tem kar je pravilno in pošteno, torej kar je etično in moralno nesporno in s tem spoštujejo zakone in so seveda v odnosu do države ter njene ustave in zakonov tudi domoljubi. Obstajajo pa seveda ljudje in ti ljudje so v veliki večini tudi na najbolj odgovornih mestih v državi, ki pa ustave in zakonov ne spoštujejo, kar na nam daje občutek, da pravo in država pri nas ne veljata več nič. Temu upam, da bo vedno več ljudi nasprotovalo in ostro obsojalo, saj je spoštovanje prava in družbene morale oziroma etike pri nekaterih na izredno nizki ravni.
Ključne besede: Ključne besede: vpliv etike, etično delovanje, poslovni svet, preprečevanje korupcije, Korupcija v Sloveniji, transparentnost, integriteta, predlogi za omejevanje.
Objavljeno: 12.12.2012; Ogledov: 1351; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (294,47 KB)

3.
GRADNJA SLIKOVNEGA POLJA Z LAZURNIMI BARVNIMI NANOSI
Polona Horvat, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Gradnja slikovnega polja z lazurnimi barvnimi nanosi je nastalo iz moje radovednosti oziroma želje, da še podrobneje raziščem svet abstraktnega slikarstva, abstraktnega ekspresionizma. Prvi del je posvečen sliki. Opisana je zgradba slike, kaj točno slika je, iz česa se razvije oziroma kako nastane. Odstiram tudi fenomen transparentnosti in vse ostale likovne prvine, ki pripomorejo k sestavi slike. Drugi del se dotika obdobja abstraktnega ekspresionizma, kako in kje se je to gibanje pričelo ter kako se je z leti spreminjalo in razvijalo. Predstavljeno je tudi slikarstvo barvnega polja in različni umetniki, ki so vsak na svoj način pristopali h gradnji likovnega dela. Te ugotovitve pa so vplivale tudi na moje ustvarjanje, ki ga predstavljam v zadnjem delu naloge.
Ključne besede: slika, zgradba slike, transparentnost, abstraktni ekspresionizem, barvno polje
Objavljeno: 15.02.2013; Ogledov: 1168; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (5,02 MB)

4.
OSINT - študija primera WIKILEAKS in študija primera SUPERVIZOR : diplomsko delo univerzitetnega študija
Katja Mahne, 2013, diplomsko delo

Opis: Supervizor na nacionalni in Wikileaks na svetovni ravni danes predstavljata sredstvi za lažje finančno, politično ali vse svetovno poznavanje dogajanja v državi ali v svetu. Aplikacija Supervizor nam omogoča, da lahko kadarkoli preverimo, koliko denarja je dobila osnovna šola v našem kraju ali morda koliko je podjetje našega soseda prejelo od države za urejanje vrtov. V nasprotju s finančnimi tokovi nam Wikileaks razkriva, kaj sta se na poslovnem kosilu pogovarjala ameriški minister in naš predsednik vlade ter ob tem izvemo, kaj vse smo Slovenci ali politiki pripravljeni narediti za odobravanje med politiki sosednjih držav ali priljubljenost med njimi. V diplomski nalogi smo poskušali tudi izvedeti, koliko slednji podatki vplivajo na našo osebno nacionalno varnost z boljšim poznavanje aplikacije Supervizor in depeš o Sloveniji iz Wikileaksa. Omenili smo njun vpliv glede samega pretoka informacij na svetovnem spletu ali t.i. OSINT, torej na zbiranje, obdelavo, analizo in na koncu objavo podatkov. V diplomski nalogi opredeljujemo tudi vpliv Supervizorja in Wikileaksa na osebno ali nacionalno varnost, koliko slednji ogrožata nas ali našo državo ter kaj nam s tem prinašata in ob tem odvzemata.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, OSINT, informacije, javni viri, pridobivanje podatkov, nacionalna varnost, preprečevanje korupcije, transparentnost, diplomske naloge
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 918; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (636,26 KB)

5.
KLIENTELIZEM (kriminološki vidik)
Jerneja Lešnik, 2013, diplomsko delo

Opis: V pričujočem delu obravnavamo aktualno problematiko današnje družbe - pojav klientelizma. Poleg kronizma in nepotizma je klientelizem eden izmed pogosteje prisotnih koruptivnih pojavov znotraj državnih institucij in nasploh javne uprave, kot tudi v zasebnem sektorju. Klientelistična ravnanja povzročajo številne negativne posledice na področju razvoja gospodarstva in, kar je najhuje, hkrati pripeljejo tudi do množičnega nezaupanja ljudi v najpomembnejše državne institucije in v pravno državo. V naši družbi je klientelizem postal del vsakdana. Vzrok za to je moč najti v razmeroma visoki toleranci, ki dopušča bohotenje in razraščanje tega koruptivnega pojava znotraj javne uprave, predvsem pa v politiki, ki ima pomemben vpliv odločanja v državi. Glavna dilema se nanaša na pravno urejenost klientelizma, pri čemer Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ureja institut nasprotja interesov, ki služi odpravljanju in preprečevanju klientelizma in nepotizma javnih uslužbencev. V določbah, ki urejajo nasprotje interesov, ni jasne oziroma izrecne omembe klientelizma, kar samo še poveča zapletenost in nejasnost pravil ter zmedenost tistih, katerih se določbe tičejo. Sicer predstavlja nasprotje interesov v izvajanju javnih nalog v državi enega ključnih stebrov delovanja pravne države, zaupanja v demokratične institucije, transparentnosti, enakopravnosti in objektivnosti odločanja v javnih zadevah ter razpolaganja z javnimi sredstvi. Za učinkovitejši in uspešnejši boj zoper klientelizem in nasploh korupcijo je potrebno dvigniti etične standarde in okrepiti integriteto ter pravno državo, s tem pa uveljaviti ničelno toleranco do prav vseh koruptivnih ravnanj. Za boljši nadzor nad delovanjem javnih uslužbencev ter funkcionarjev je nujno potrebna transparentnost in odgovornost pri njihovem opravljanju javnih funkcij.
Ključne besede: korupcija, klientelizem, politika, javna uprava, nasprotje interesov, nepotizem, kronizem, integriteta, transparentnost, etika.
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 2871; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

6.
DOSTOP DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V SLOVENSKIH OBČINAH
Danica Trifunac, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela in raziskave. V teoretičnem delu je obravnavan Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, ki opredeljuje informacijo javnega značaja, načelo prostega dostopa do informacij, zavezance za dajanje informacij, načine dostopa do teh informacij ter pritožbeni postopek na Informacijskega pooblaščenca in sodno varstvo. Teoretični del prinaša tudi pregled sodne prakse s področja dostopa do javnih informacij, tj. stališče Ustavnega, Vrhovnega in Upravnega sodišča. Omenjeni zakon je prinesel večjo ozaveščenost državljanov glede pravic ter večji nadzor nad porabo javnega denarja. V empiričnem delu naloge sem ugotavljala, v kolikšni meri občine v Republiki Sloveniji spoštujejo Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Zanimalo me je zlasti, ali občine zahtevane informacije posredujejo v zakonsko določenem času. Na 212 občin sem naslovila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, in sicer na polovico občin eno (pomoč ob rojstvu otroka), na polovico občin pa drugo vprašanje (povrnitev materialnih stroškov in potni nalogi za župana v letu 2014). Velika večina občin je odgovorila v zakonsko določenem roku. Po ponovnem pozivu po izteku zakonsko določenega roka, deloma tudi preko Informacijskega pooblaščenca, je bilo poslanih še nekaj odgovorov, 5 občin pa sploh ni odgovorilo. Poleg tega je bilo pri vprašanju v zvezi z določenimi izplačili županu tudi s strani občin postavljenih več vprašanj o namenu iskanja informacij, in tudi vsebina odgovorov na drugo vprašanje ni bila vedno zadovoljiva.
Ključne besede: Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, informacija javnega značaja, načelo prostega dostopa, transparentnost, zavezanci za posredovanje informacij, upravičenci do informacij, informacije dostopne na zahtevo, neposredno dostopne informacije, pritožbeni postopek, sodno varstvo, občine, lokalna samouprava, Informacijski pooblaščenec
Objavljeno: 06.07.2015; Ogledov: 647; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

7.
FISKALNA TRANSPARENTNOST V TEORIJI IN PRAKSI IZBRANIH DRŽAV
Kaja Jurtela, 2015, magistrsko delo

Opis: Področje raziskovanja v magistrskem delu je fiskalna transparentnost, kar predstavlja prvo tovrstno delo v Sloveniji. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti pomembnost koncepta za upravljanje javnih financ. Koncept je pomemben z vidika preglednosti javnih financ, preglednosti proračunskega sistema, zagotavljanja dobrega upravljanja in razkrivanja resnične fiskalne pozicije države. Predstavili smo tudi prakse nekaterih držav pri zagotavljanju fiskalne transparentnosti. Podrobneje smo opredelili in razmejili proračunsko in fiskalno transparentnost in predstavili mednarodni metodologiji za merjenje obeh. Na koncu smo opravili analizo na primeru Slovenije in drugih izbranih držav.
Ključne besede: fiskalna transparentnost, proračunska transparentnost, metodologije merjenja proračunske in fiskalne transparentnosti
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 564; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

8.
Transparentnost v davčnih zadevah
Katarina Žnidaršič, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga analizira razvoj mednarodnega sodelovanja davčnih organov pri izmenjavi informacij. Tradicionalno so bile določbe o izmenjavi informacij zgolj postranske v pogodbah o izogibanju dvojnem obdavčevanju. Izmenjava informacij je bila močno omejena tudi bančno skrivnostjo. Ta ovira je bila odpravljena v 2009, ko se je začelo novo obdobje sodelovanja, ki poudarja transparentnost v davčnih zadevah. Nova paradigma davčne transparentnosti poudarja nujnost sodelovanja med davčnimi organi ne samo z vidika odprave dvojne obdavčitve, ampak predvsem z vidika preprečevanja dvojne neobdavčitve in zagotavljanja pravične obdavčitve. Možnosti odprave dvojne obdavčitve so namreč odprle vrata mednarodnim skupinam podjetjem, ki uporabljajo povsem legalne možnosti davčnega planiranja. Te po eni strani izkrivljajo konkurenčnost, saj podjetja, ki ne poslujejo v več jurisdikcijah te možnosti nimajo, po drugi strani pa škodujejo državam, saj neupravičeno zmanjšujejo davčne prihodke. Cilj povečane transparentnosti je razkrivanje podatkov o poslovanju in davčnem optimiziranju vsem zainteresiranim in udeleženim davčnim organom z namenom zagotovitve ponovnega poenotenja kraja ustvarjanja dodane vrednosti in kraja obdavčitve. Po odpravi bančne skrivnosti so se prvi premiki v smer transparentnosti zgodili na področju razkrivanja informacij o finančnih računih davčnih zavezancev. Avtomatična izmenjava pa se širi na vsa področja neposredne obdavčitve. EU zakonodaja že predvideva izmenjavo podatkov o dohodkih iz zaposlitve in plačil direktorjev, produktih življenjskih zavarovanj, pokojninah ter lastništvu nepremičnin in iz njih izhajajočih dohodkov. V kratkem bo implementirana razširjena izmenjava finančnih podatkov ter izmenjava informacij o davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih. S tem pa delo se zdaleč ni končano. Za zagotovitev uspešnosti celotnega projekta pa je potrebno vsaj se ustrezno implementirati poročanje po državah, ki bo razkrivalo korporacijske strukture. Izmenjava informacij sama po sebi pa nima dodane vrednosti, če ne bo ustrezno uporabljena s strani davčnih organov. Avtomatična izmenjava ima lahko velik preventivni učinek na ravnanje davčnih zavezancev, vendar samo, če dejansko njihovo sporno ravnanje privede do posledic na nivoju obdavčitve. Kljub skoraj končanem ciklusu implementacije nove paradigme transparentnosti, to je implementacije na zakonodajnem nivoju, pa se konkretno delo šele začenja. Davčni organi so tradicionalno usmerjeni vase, v svoje nabore podatkov s katerimi zagotavljajo obdavčenje. Z globalizacijo poslovanja podjetij pa se morajo prilagoditi tudi davčni organi. Potrebna bo sprememba razmišljanja in ravnanja, saj ima praktično vsaka odločitev čezmejne učinke, ki jih je potrebno priznati in ustrezno sporočiti zadevnim tujim davčnim organom. Po drugi strani pa bo potrebno prejete informacije ustrezno obdelati in vključiti v procese preiskovanja in odločanja davčnih organov. Ker je praktično delo šele na zadetkov analiza učinkov se ni mogoča, potrebno pa je opozoriti na bolj ali manj skrite izzive s katerimi se bodo morali davčni organi soočiti v prihodnjih letih, da bo implementacija novih zakonodajnih rešitev prinesla ustrezne rezultate.
Ključne besede: davčno pravo, davčna transparentnost, OECD, EU, BEPS, CRS, FATCA, CBCR, Obrestna direktiva, administrativno sodelovanje, implementacija, izmenjava informacij, avtomatična izmenjava
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 755; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

9.
Transparentnost obveščevalno-varnostnih služb v odnosu do javnosti
Mišo Lužnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Obveščevalno-varnostne agencije so organizacije, ki svoje odgovorno delo večinoma opravljajo v tajnosti in razpolagajo z obilico informacij. Nadzorujejo osebe, zbirajo podatke ter opazujejo družbeno-politično dogajanje na lokalni ter globalni ravni z namenom zagotavljanja varnosti in informacijske podpore domači državi. Zaradi narave njihovega dela morajo biti podvržene temeljitemu nadzoru preko posebnih nadzornih teles in zagotavljati ustrezno mero transparentnosti. Na vprašanje transparentnosti obveščevalno-varnostnih služb smo skušali odgovoriti z uporabo različnih virov: državnih zakonodaj, medijskih prispevkov, intervjuja in uradnih spletnih strani. V diplomskem delu smo preučili domačo SOVO, nemško BND, angleško MI5 in ameriško CIO ter skušali postaviti globalne standarde za zagotavljanje transparentnosti. Na zakonodajnem področju se bistvene razlike ne pojavljajo saj agencije delujejo v skladu z lastno zakonodajo, ki pa v nobeni državi ne omenja transparentnosti. Medijsko so vse agencije deležne določene pozornosti s to razliko, da se SOVA sooča predvsem z notranjimi nepravilnostmi in domačimi aferami, medtem ko se preostale tri večinoma omenjajo v povezavi z globalnimi škandali. Vsebina uradnih spletnih strani je na eni strani najskromnejša pri SOVI in BND saj vsebujeta večinoma osnovne informacije ter na drugi strani izredno obsežna pri MI5 ter CII, ki vsebujeta obilico različnih informacij. Intervju izveden z medijskim strokovnjakom je dodatno osvetlil problematiko in ponudil splošen način za zagotavljanje boljše transparentnosti v obveščevalno-varnostnih službah v smislu kontinuitete in stabilnosti v vodstvih služb in nadzornih organov.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalno-varnostne službe, transparentnost, odnosi z javnostmi, diplomske naloge
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 584; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

10.
Partnerstvo z omejeno odgovornostjo v statusnem pravu Anglije in Walesa
Sabina Kulić, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Predstavitev statusne oblike partnerstvo z omejeno odgovornostjo, limited liability partnership, LLP kot se je leta 2001 pojavilo v Angliji in Walesu, nato pa razširilo še v Azijo. Omenjeno statusno obliko bi najlažje opisali kot hibrid med družbo z omejeno odgovornostjo in družbo z neomejeno odgovornostjo. Zaradi različnih razvojnih tokov je ta statusna oblika na različnih koncih sveta dobila različne oblike. V splošnem bi lahko govorili o ameriškem in angleškem modelu. V magistrskem delu sem se posvetila angleškemu modelu. Posebnost partnerstva z omejeno odgovornostjo sem poskušala ponazoriti s primerjavo s statusnimi oblikami, ki so slovenskemu pravu bolj domače: družbo z omejeno odgovornostjo, komanditno družbo in general partnership, ki je osebna družba, podobna družbi z neomejeno odgovornostjo. Drugi del naloge je namenjen primerjavi angleškega modela z ameriškim in pojavom različic teh modelov v azijskih državah. S primerjavo in analizo sem potrdila hipotezo da je LLP kot se je pojavilo v Angliji in Walesu leta 2001 originalna oblika, po kateri so povzemale številne države. Druge hipoteze, da je LLP najugodnejša oblika za opravljanje posla z namenom dobička, zaradi prevelikega števila dejavnikov, ki vplivajo na izbiro statusne oblike, ni bilo mogoče potrditi.
Ključne besede: Partnerstvo z omejeno odgovornostjo, komanditna družba, general partnership, kapitalske družbe, davčna transparentnost, fleksibilna notranja struktura, omejena odgovornost, pravna oseba, angleški model
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 475; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (718,35 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici