| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Oblike oglaševanja najpopularnejših slovenskih spletnih vplivnežev v kontekstu zakonodajne regulacije vplivnostnega marketinga
Tina Strmčnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo pokriva trenutno eno najpopularnejših oblik oglaševanja, oglaševanje v vsebinah spletnih vplivnežev (t.i. blogerjev, youtuberjev, vlogerjev) ali vplivnostni marketing. Stanje vplivnostnega marketinga v Sloveniji smo preučevali skozi analizo vsebin petih najpopularnejših slovenskih spletnih vplivnežev. Predvsem smo želeli preveriti, kako učinkovita je slovenska zakonodaja pri urejanju tega področja in v kolikšni meri so slovenski spletni vplivneži pri oglaševanju podjetij v svojih vsebinah transparenti. S tem namenom smo v teoretičnem delu pripravili pregled vseh obstoječih zakonodajnih regulativ in nato v empiričnem delu skladnost vsebin izbranih spletnih vplivnežev z zakonodajnimi določili tudi preverili v praksi. Z rezultati analize smo potrdili, da slovenska zakonodaja področja vplivnostnega marketinga ne regulira dovolj učinkovito, kar ima za posledico, da slovenski spletni vplivneži v svojih vsebinah niso povsem transparentni in se potrošniki (v našem primeru sledilci) srečujejo s primeri prikritega oglaševanja.
Ključne besede: spletni vplivnež, vplivnostni marketing, vplivnostni marketing v Sloveniji, zakonodajna ureditev vplivnostnega marketinga, transparentnost vplivnostnega marketinga, oglaševanje podjetij v vsebinah spletnih vplivnežev
Objavljeno: 21.06.2018; Ogledov: 1230; Prenosov: 402
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

2.
Participacija občanov pri sprejemanju splošnih aktov v občini
Sergeja Emberšič Sukič, 2018, magistrsko delo

Opis: Lokalne oblasti, v mejah zakona urejajo in opravljajo bistveni del javnih zadev v okviru svojih nalog in v korist lokalnega prebivalstva. Lokalna samouprava se tako v občini, ki je najožja, primarna naravna skupnost ljudi ukvarja predvsem z zadevami, ki se nanašajo na socialo, zdravstvo, izobraževanje, gospodarsko infrastrukturo in se torej tičejo vsakdanjega življenja in dela občanov. Lokalne oblasti so demokratične institucije, ki so zavezane k spoštovanju demokratičnih norm in standardov. Na procese odločanja v lokalni skupnosti med drugim vplivajo institucionalne povezave, lokalna politična kultura in participacija državljanov, lokalna oblast je demokratična le, če imajo občani možnost bodisi posredno ali neposredno, bistveno vplivati na njeno izvajanje. Leta 2009 je pričela veljati Resolucija o normativni dejavnosti, ki določa, da je za zagotavljanje legitimnosti sprejetih odločitev in zmanjševanje demokratičnega deficita potrebno pri pripravi odločitev omogočiti sodelovanja čim širšega kroga subjektov. Strategija med drugim določa načela ter minimalna priporočila, ki jih je potrebno upoštevati pri vključevanju javnosti. Po opravljenem raziskovanju ugotavljam, da participacija občanov v Sloveniji na lokalni ravni ni ustrezno urejena. Vse do danes lokalne skupnosti v svojih poslovnikih občinskih svetov v postopku sprejemanja splošnih aktov ne predvidevajo vključevanja javnosti v skladu s smernicami, ki v praksi predvidevajo ločevanje postopka priprave predpisov od postopka njihovega sprejemanja, v postopku priprave predpisa pa izvedbo splošne razprave in javne predstavitve. Implementacija Dodatnega protokola k Evropski listini lokalne samouprave o pravici do sodelovanja pri vprašanju lokalne oblasti na lokalni ravni ni zadovoljiva, kar se v praksi pogosto odraža v nezadovoljstvu občanov ter nezaupanju v izvoljene predstavnike. V magistrski nalogi na primeru Mestne občine Murska Sobota predlagam vključitev javnosti v postopek sprejemanja splošnih aktov, ki ga določa Poslovnik Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota. Na ta način se upoštevajo določila MDPELLS, s krepitvijo vpliva občanov na odločitve, ki jih sprejemajo organi lokalne samouprave, pa se poveča tudi zadovoljstvo občanov, ki so postavljeni v vlogo odločevalcev.
Ključne besede: demokratičen deficit, konsenz, legitimnost, lokalna samouprava, konzultacija, transparentnost
Objavljeno: 28.05.2018; Ogledov: 521; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (661,21 KB)

3.
Register zavezancev za informacije javnega značaja
Matija Kovač Vrbnjak, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je prvenstveno obravnavan Register zavezancev za informacije javnega značaja, kot uvod v le-tega pa služi kratka predstavitev informacij javnega značaja. Delo tako vsebuje krajši opis lastnosti informacij javnega značaja in nekaterih institutov, povezanih z njimi, opis značilnosti in namena Registra zavezancev za informacije javnega značaja, njegovo povezavo s transparentnostjo delovanja javnih organov oziroma javnega sektorja, postopek vnosa zavezancev v register zavezancev in primerjavo s predhodno ureditvijo oziroma njegovim predhodnikom. Podana pa je tudi primerjava Zakona o dostopu do informacij javnega značaja z njegovimi novelami, pri čemer pa ne gre za pregled celotnega zakona, ampak predvsem za člene, direktno povezane z registrom zavezancev.
Ključne besede: Register zavezancev za informacije javnega značaja, informacije javnega značaja, Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, transparentnost, načelo prostega dostopa, spletna aplikacija za vpis podatkov o zavezancih.
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 797; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

4.
Obdelava in spremljanje naročil po nadgradnji informacijskega sistema SAP v izbranem podjetju
Ana Bančič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V nalogi opisujem izziv stabilizacije poslovnih procesov v oddelku prodajne logistike po nadgradnji informacijskega sistema SAP v izbranem podjetju. Zaradi nepripravljenosti na prehod v nadgrajeni informacijski sistem, je prodajno–distribucijsko osebje postalo neučinkovito, pojavljale so se številne napake v vsakodnevni rutini. Napake in neučinkovitost so vplivale tudi na ostale oddelke, ki svoje aktivnosti izvajajo na podlagi partnerjevih naročil. Potrebna je analiza stanja. Potrebno je ugotoviti, kje in zakaj poslovni procesi ne tečejo gladko ter poiskati rešitve. V nalogi analiziram posamezne poslovne procese. Na podlagi izkušenj in vsakodnevnega kontakta z zaposlenimi v prodaji in distribuciji identificiram probleme in predlagam rešitve. Rešitve predlagam na podlagi dobrega poznavanja tako dela v oddelku kot tudi delovanja informacijskega sistema z induktivno in deduktivno metodo sklepanja. Rešitve bodo prinesle več znanja zaposlenim, več avtomatizacije, večjo produktivnost zaposlenih in manj napak v vsakodnevnem delu. Zaradi tega bodo rezultati v celotnem izbranem podjetju boljši.
Ključne besede: informacijski sistem, poslovni procesi, obdelava informacij, transparentnost, sistematični pristop
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 710; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (570,48 KB)

5.
Partnerstvo z omejeno odgovornostjo v statusnem pravu Anglije in Walesa
Sabina Kulić, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Predstavitev statusne oblike partnerstvo z omejeno odgovornostjo, limited liability partnership, LLP kot se je leta 2001 pojavilo v Angliji in Walesu, nato pa razširilo še v Azijo. Omenjeno statusno obliko bi najlažje opisali kot hibrid med družbo z omejeno odgovornostjo in družbo z neomejeno odgovornostjo. Zaradi različnih razvojnih tokov je ta statusna oblika na različnih koncih sveta dobila različne oblike. V splošnem bi lahko govorili o ameriškem in angleškem modelu. V magistrskem delu sem se posvetila angleškemu modelu. Posebnost partnerstva z omejeno odgovornostjo sem poskušala ponazoriti s primerjavo s statusnimi oblikami, ki so slovenskemu pravu bolj domače: družbo z omejeno odgovornostjo, komanditno družbo in general partnership, ki je osebna družba, podobna družbi z neomejeno odgovornostjo. Drugi del naloge je namenjen primerjavi angleškega modela z ameriškim in pojavom različic teh modelov v azijskih državah. S primerjavo in analizo sem potrdila hipotezo da je LLP kot se je pojavilo v Angliji in Walesu leta 2001 originalna oblika, po kateri so povzemale številne države. Druge hipoteze, da je LLP najugodnejša oblika za opravljanje posla z namenom dobička, zaradi prevelikega števila dejavnikov, ki vplivajo na izbiro statusne oblike, ni bilo mogoče potrditi.
Ključne besede: Partnerstvo z omejeno odgovornostjo, komanditna družba, general partnership, kapitalske družbe, davčna transparentnost, fleksibilna notranja struktura, omejena odgovornost, pravna oseba, angleški model
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 842; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (718,35 KB)

6.
Transparentnost v davčnih zadevah
Katarina Žnidaršič, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga analizira razvoj mednarodnega sodelovanja davčnih organov pri izmenjavi informacij. Tradicionalno so bile določbe o izmenjavi informacij zgolj postranske v pogodbah o izogibanju dvojnem obdavčevanju. Izmenjava informacij je bila močno omejena tudi bančno skrivnostjo. Ta ovira je bila odpravljena v 2009, ko se je začelo novo obdobje sodelovanja, ki poudarja transparentnost v davčnih zadevah. Nova paradigma davčne transparentnosti poudarja nujnost sodelovanja med davčnimi organi ne samo z vidika odprave dvojne obdavčitve, ampak predvsem z vidika preprečevanja dvojne neobdavčitve in zagotavljanja pravične obdavčitve. Možnosti odprave dvojne obdavčitve so namreč odprle vrata mednarodnim skupinam podjetjem, ki uporabljajo povsem legalne možnosti davčnega planiranja. Te po eni strani izkrivljajo konkurenčnost, saj podjetja, ki ne poslujejo v več jurisdikcijah te možnosti nimajo, po drugi strani pa škodujejo državam, saj neupravičeno zmanjšujejo davčne prihodke. Cilj povečane transparentnosti je razkrivanje podatkov o poslovanju in davčnem optimiziranju vsem zainteresiranim in udeleženim davčnim organom z namenom zagotovitve ponovnega poenotenja kraja ustvarjanja dodane vrednosti in kraja obdavčitve. Po odpravi bančne skrivnosti so se prvi premiki v smer transparentnosti zgodili na področju razkrivanja informacij o finančnih računih davčnih zavezancev. Avtomatična izmenjava pa se širi na vsa področja neposredne obdavčitve. EU zakonodaja že predvideva izmenjavo podatkov o dohodkih iz zaposlitve in plačil direktorjev, produktih življenjskih zavarovanj, pokojninah ter lastništvu nepremičnin in iz njih izhajajočih dohodkov. V kratkem bo implementirana razširjena izmenjava finančnih podatkov ter izmenjava informacij o davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih. S tem pa delo se zdaleč ni končano. Za zagotovitev uspešnosti celotnega projekta pa je potrebno vsaj se ustrezno implementirati poročanje po državah, ki bo razkrivalo korporacijske strukture. Izmenjava informacij sama po sebi pa nima dodane vrednosti, če ne bo ustrezno uporabljena s strani davčnih organov. Avtomatična izmenjava ima lahko velik preventivni učinek na ravnanje davčnih zavezancev, vendar samo, če dejansko njihovo sporno ravnanje privede do posledic na nivoju obdavčitve. Kljub skoraj končanem ciklusu implementacije nove paradigme transparentnosti, to je implementacije na zakonodajnem nivoju, pa se konkretno delo šele začenja. Davčni organi so tradicionalno usmerjeni vase, v svoje nabore podatkov s katerimi zagotavljajo obdavčenje. Z globalizacijo poslovanja podjetij pa se morajo prilagoditi tudi davčni organi. Potrebna bo sprememba razmišljanja in ravnanja, saj ima praktično vsaka odločitev čezmejne učinke, ki jih je potrebno priznati in ustrezno sporočiti zadevnim tujim davčnim organom. Po drugi strani pa bo potrebno prejete informacije ustrezno obdelati in vključiti v procese preiskovanja in odločanja davčnih organov. Ker je praktično delo šele na zadetkov analiza učinkov se ni mogoča, potrebno pa je opozoriti na bolj ali manj skrite izzive s katerimi se bodo morali davčni organi soočiti v prihodnjih letih, da bo implementacija novih zakonodajnih rešitev prinesla ustrezne rezultate.
Ključne besede: davčno pravo, davčna transparentnost, OECD, EU, BEPS, CRS, FATCA, CBCR, Obrestna direktiva, administrativno sodelovanje, implementacija, izmenjava informacij, avtomatična izmenjava
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1093; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

7.
Transparentnost obveščevalno-varnostnih služb v odnosu do javnosti
Mišo Lužnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Obveščevalno-varnostne agencije so organizacije, ki svoje odgovorno delo večinoma opravljajo v tajnosti in razpolagajo z obilico informacij. Nadzorujejo osebe, zbirajo podatke ter opazujejo družbeno-politično dogajanje na lokalni ter globalni ravni z namenom zagotavljanja varnosti in informacijske podpore domači državi. Zaradi narave njihovega dela morajo biti podvržene temeljitemu nadzoru preko posebnih nadzornih teles in zagotavljati ustrezno mero transparentnosti. Na vprašanje transparentnosti obveščevalno-varnostnih služb smo skušali odgovoriti z uporabo različnih virov: državnih zakonodaj, medijskih prispevkov, intervjuja in uradnih spletnih strani. V diplomskem delu smo preučili domačo SOVO, nemško BND, angleško MI5 in ameriško CIO ter skušali postaviti globalne standarde za zagotavljanje transparentnosti. Na zakonodajnem področju se bistvene razlike ne pojavljajo saj agencije delujejo v skladu z lastno zakonodajo, ki pa v nobeni državi ne omenja transparentnosti. Medijsko so vse agencije deležne določene pozornosti s to razliko, da se SOVA sooča predvsem z notranjimi nepravilnostmi in domačimi aferami, medtem ko se preostale tri večinoma omenjajo v povezavi z globalnimi škandali. Vsebina uradnih spletnih strani je na eni strani najskromnejša pri SOVI in BND saj vsebujeta večinoma osnovne informacije ter na drugi strani izredno obsežna pri MI5 ter CII, ki vsebujeta obilico različnih informacij. Intervju izveden z medijskim strokovnjakom je dodatno osvetlil problematiko in ponudil splošen način za zagotavljanje boljše transparentnosti v obveščevalno-varnostnih službah v smislu kontinuitete in stabilnosti v vodstvih služb in nadzornih organov.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalno-varnostne službe, transparentnost, odnosi z javnostmi, diplomske naloge
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 868; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

8.
FISKALNA TRANSPARENTNOST V TEORIJI IN PRAKSI IZBRANIH DRŽAV
Kaja Jurtela, 2015, magistrsko delo

Opis: Področje raziskovanja v magistrskem delu je fiskalna transparentnost, kar predstavlja prvo tovrstno delo v Sloveniji. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti pomembnost koncepta za upravljanje javnih financ. Koncept je pomemben z vidika preglednosti javnih financ, preglednosti proračunskega sistema, zagotavljanja dobrega upravljanja in razkrivanja resnične fiskalne pozicije države. Predstavili smo tudi prakse nekaterih držav pri zagotavljanju fiskalne transparentnosti. Podrobneje smo opredelili in razmejili proračunsko in fiskalno transparentnost in predstavili mednarodni metodologiji za merjenje obeh. Na koncu smo opravili analizo na primeru Slovenije in drugih izbranih držav.
Ključne besede: fiskalna transparentnost, proračunska transparentnost, metodologije merjenja proračunske in fiskalne transparentnosti
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 777; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

9.
DOSTOP DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V SLOVENSKIH OBČINAH
Danica Trifunac, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela in raziskave. V teoretičnem delu je obravnavan Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, ki opredeljuje informacijo javnega značaja, načelo prostega dostopa do informacij, zavezance za dajanje informacij, načine dostopa do teh informacij ter pritožbeni postopek na Informacijskega pooblaščenca in sodno varstvo. Teoretični del prinaša tudi pregled sodne prakse s področja dostopa do javnih informacij, tj. stališče Ustavnega, Vrhovnega in Upravnega sodišča. Omenjeni zakon je prinesel večjo ozaveščenost državljanov glede pravic ter večji nadzor nad porabo javnega denarja. V empiričnem delu naloge sem ugotavljala, v kolikšni meri občine v Republiki Sloveniji spoštujejo Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Zanimalo me je zlasti, ali občine zahtevane informacije posredujejo v zakonsko določenem času. Na 212 občin sem naslovila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, in sicer na polovico občin eno (pomoč ob rojstvu otroka), na polovico občin pa drugo vprašanje (povrnitev materialnih stroškov in potni nalogi za župana v letu 2014). Velika večina občin je odgovorila v zakonsko določenem roku. Po ponovnem pozivu po izteku zakonsko določenega roka, deloma tudi preko Informacijskega pooblaščenca, je bilo poslanih še nekaj odgovorov, 5 občin pa sploh ni odgovorilo. Poleg tega je bilo pri vprašanju v zvezi z določenimi izplačili županu tudi s strani občin postavljenih več vprašanj o namenu iskanja informacij, in tudi vsebina odgovorov na drugo vprašanje ni bila vedno zadovoljiva.
Ključne besede: Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, informacija javnega značaja, načelo prostega dostopa, transparentnost, zavezanci za posredovanje informacij, upravičenci do informacij, informacije dostopne na zahtevo, neposredno dostopne informacije, pritožbeni postopek, sodno varstvo, občine, lokalna samouprava, Informacijski pooblaščenec
Objavljeno: 06.07.2015; Ogledov: 941; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

10.
KLIENTELIZEM (kriminološki vidik)
Jerneja Lešnik, 2013, diplomsko delo

Opis: V pričujočem delu obravnavamo aktualno problematiko današnje družbe - pojav klientelizma. Poleg kronizma in nepotizma je klientelizem eden izmed pogosteje prisotnih koruptivnih pojavov znotraj državnih institucij in nasploh javne uprave, kot tudi v zasebnem sektorju. Klientelistična ravnanja povzročajo številne negativne posledice na področju razvoja gospodarstva in, kar je najhuje, hkrati pripeljejo tudi do množičnega nezaupanja ljudi v najpomembnejše državne institucije in v pravno državo. V naši družbi je klientelizem postal del vsakdana. Vzrok za to je moč najti v razmeroma visoki toleranci, ki dopušča bohotenje in razraščanje tega koruptivnega pojava znotraj javne uprave, predvsem pa v politiki, ki ima pomemben vpliv odločanja v državi. Glavna dilema se nanaša na pravno urejenost klientelizma, pri čemer Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ureja institut nasprotja interesov, ki služi odpravljanju in preprečevanju klientelizma in nepotizma javnih uslužbencev. V določbah, ki urejajo nasprotje interesov, ni jasne oziroma izrecne omembe klientelizma, kar samo še poveča zapletenost in nejasnost pravil ter zmedenost tistih, katerih se določbe tičejo. Sicer predstavlja nasprotje interesov v izvajanju javnih nalog v državi enega ključnih stebrov delovanja pravne države, zaupanja v demokratične institucije, transparentnosti, enakopravnosti in objektivnosti odločanja v javnih zadevah ter razpolaganja z javnimi sredstvi. Za učinkovitejši in uspešnejši boj zoper klientelizem in nasploh korupcijo je potrebno dvigniti etične standarde in okrepiti integriteto ter pravno državo, s tem pa uveljaviti ničelno toleranco do prav vseh koruptivnih ravnanj. Za boljši nadzor nad delovanjem javnih uslužbencev ter funkcionarjev je nujno potrebna transparentnost in odgovornost pri njihovem opravljanju javnih funkcij.
Ključne besede: korupcija, klientelizem, politika, javna uprava, nasprotje interesov, nepotizem, kronizem, integriteta, transparentnost, etika.
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 3789; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici