Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Over the past few decades, machine learning has emerged as a valuable tool in the field of medicine, driven by the accumulation of vast amounts of medical data and the imperative to harness this data for the betterment of humanity. However, many of the prevailing machine learning algorithms in use today are characterized as black-box models, lacking transparency in their decision-making processes and are often devoid of clear visualization capabilities. The transparency of these machine learning models impedes medical experts from effectively leveraging them due to the high-stakes nature of their decisions. Consequently, the need for explainable artificial intelligence (XAI) that aims to address the demand for transparency in the decision-making mechanisms of black-box algorithms has arisen. Alternatively, employing white-box algorithms can empower medical experts by allowing them to contribute their knowledge to the decision-making process and obtain a clear and transparent output. This approach offers an opportunity to personalize machine learning models through an agile process. A novel white-box machine learning algorithm known as Data canyons was employed as a transparent and robust foundation for the proposed solution. By providing medical experts with a web framework where their expertise is transferred to a machine learning model and enabling the utilization of this process in an agile manner, a symbiotic relationship is fostered between the domains of medical expertise and machine learning. The flexibility to manipulate the output machine learning model and visually validate it, even without expertise in machine learning, establishes a crucial link between these two expert domains.
Ključne besede: XAI, explainable artificial intelligence, data canyons, machine learning, transparency, agile development, white-box model
Objavljeno v DKUM: 14.03.2024; Ogledov: 299; Prenosov: 34
Celotno besedilo (5,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V slovenski kazenskopravni ureditvi pojem korupcije zajema deset korupcijskih kaznivih dejanj. Inkriminacije slednjih so v Kazenskem zakoniku sistematično umeščene v poglavja volilnih kaznivih dejanj, gospodarskih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost. Korupcijska kazniva dejanja praviloma potekajo med dvema osebama, ki se ne čutita žrtvi v kazenskopravnem pomenu besede in nista pripravljeni sodelovati z organi odkrivanja in pregona, saj je inkriminirano dejanje obeh udeležencev. Zaradi navedenega in dejstva, da obstaja med udeležencema najvišja stopnja diskretnosti, uvrščamo korupcijska kazniva dejanja med ena (naj)težje dokazljivih kaznivih dejanj. Že vse od leta 2012 Slovenija na Indeksu zaznave korupcije Transparency International ne beleži napredka. Celo več, Slovenija je v zadnjih desetih letih na Indeksu zaznave korupcije Transparency International nazadovala za skupno pet točk in tako na Indeksu zaznave korupcije Transparency International za leto 2022 dosegla svoj zgodovinsko najnižji rezultat, in sicer se je z oceno 56/100 uvrstila na 41. mesto. Ta podatek odraža počasen napredek z reformami in odsotnost ukrepov, s katerimi bi se že obstoječa pravila udejanjila v praksi. Slovenija bi lahko obstoječe zaskrbljujoče stanje korupcije izboljšala s prizadevanjem, da postane Komisija za preprečevanje korupcije bolj učinkovita, kar bi lahko dosegla na način, da bi s strani Komisije za preprečevanje korupcije ugotovljene kršitve integritete pridobile vse več potrditev s strani sodišč; z novelacijo oziroma prenovo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, s katero bi se vpeljale primerne sankcije za potrjene kršitve, med drugim tudi integritete, in sankcije za neodzivnost na priporočila, izdana s strani Komisije za preprečevanje korupcije; s prenovo Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, v okviru katere bi lahko vsakokratne predvolilne obljube politike preoblikovali v prakso; z uvedbo obrnjenega dokaznega bremena pri dokazovanju premoženjske koristi, čigar smisel je v tem, da osumljeni izgubi svoje premoženje, v kolikor ne more dokazati, da ga je pridobil zakonito in tako plačal vse obveznosti državi, ter s sprejemom presumpcije oziroma domneve, da premoženje osumljene osebe vselej izvira iz kaznivih dejanj, v kolikor ne ustreza njegovim legalnim dohodkom. Analiza ukrepov za preprečevanje korupcije je pokazala, da so pri preprečevanju pojava korupcije bolj učinkoviti preventivni ukrepi, ki za razliko od represivnih ukrepov v družbi ustvarjajo takšne razmere, v katerih se korupcija sploh ne more razviti, in na ta način vodijo do odprave celotnega pojava korupcije in ne zgolj do odprave posameznih posledic pojava korupcije, do katerih vodijo represivni ukrepi. Na področju preventivnega delovanja oziroma preventivnih ukrepov za preprečevanje korupcije ima ključno vlogo Konvencija Združenih narodov proti korupciji, ki podpisnicam nalaga vzpostavitev raznovrstnih preventivnih ukrepov. Sama narava korupcijskih kaznivih dejanj, ki vključuje izvršitev na štiri oči ter odsotnost neposrednih dokazov, pa omogoča, ob upoštevanju, da je predhodno odobrena s strani pravosodnih organov, tudi uporabo posebnih metod in sredstev oziroma represivnih ukrepov, in sicer prikritih preiskovalnih ukrepov skladno z določbo 150. člena Zakona o kazenskem postopku ter ukrepa navideznega odkupa, navideznega sprejemanja oziroma dajanja daril ali navideznega jemanja oziroma dajanja podkupnine skladno z določbo 155. člena Zakona o kazenskem postopku, pri čemer lahko slednji pod določenimi pogoji privede do t. i. policijske provokacije, ki je prepovedana. Analiza nabave zaščitne opreme, potrebne pri obvladovanju nalezljive bolezni covida-19, s strani Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, drugih subjektov javnega sektorja, izbranih občin in javnih zdravstvenih zavodov je pokazala, da so bila ugotovljena korupcijska tveganja v prav vseh fazah javnega naročanja.
Ključne besede: Kazensko pravo, kaznivo dejanje, korupcija, podkupovanje, Komisija za preprečevanje korupcije, Transparency International Slovenia, prikriti preiskovalni ukrepi, policijska provokacija, konfiskacija premoženjske koristi.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2023; Ogledov: 501; Prenosov: 151
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: Boj proti korupciji je že dlje časa najbolj aktualna tema. V času gospodarske krize je opaziti vedno več primerov koruptivnih dejanj, kar potrjujejo razne raziskave, ki jih vsako leto opravlja organizacija Transparency International. Po tej raziskavi je Slovenija država z relativno nizko stopnjo administrativne korupcije, če jo primerjamo z drugimi tranzicijskimi državami v širši Evropi, ki so članice Sveta Evrope. Tudi glede korupcije belih ovratnikov določeni pokazatelji kažejo, da je Slovenija v boljšem položaju kot druge tranzicijske države in primerljiva z nekaterimi starimi članicami EU. Korupcija škodi pravni državi s tem, ko posamezniki pravna pravila, ki naj bi veljala za vse enako, kršijo, izkrivljajo oziroma zaobidejo in s tem sebe postavljajo v boljši položaj ali druge v slabšega. Tema diplomske naloge je bila korupcija v slovenskih podjetjih. Opredelila sem korupcijo, naštela vrste in ravni korupcije, predstavila načine za odkrivanje, merjenje in preprečevanje korupcije, podala sem tudi vzroke in posledice nastanka korupcije. Podala sem širši pregled nad stanjem korupcije v svetu, zanimalo me je, katere so organizacije, ki se borijo proti korupciji v svetu in doma, kako je z zakonodajo na tem področju. S pomočjo opravljenih raziskav sem predstavila razširjenost korupcije doma in v svetu. S štirimi odmevnimi primeri sem želela opozoriti na primere, kaj vse bi se še dalo storiti na področju odkrivanja korupcije in podala svoje predloge, kako bi se lahko učinkoviteje borili proti temu svetovnem pojavu, ki zavira splošno konkurenčnost.
Ključne besede: korupcija, posledice korupcije, Komisija za preprečevanje korupcije, Transparency International.
Objavljeno v DKUM: 01.12.2011; Ogledov: 3133; Prenosov: 446
Celotno besedilo (570,70 KB)