| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Sinteza maghemita iz železovega oksalata
Maja Vučko, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati sintezo nanopalčk železovega oksalata dihidrata, FeC2O4 • 2 H2O, in njegovo pretvorbo v maghemit, γ – Fe2O3, preko kontroliranega termičnega razkroja. Pri reakciji smo uporabili anionski surfaktant AOT, ki je pomemben za kontroliranje oblike in velikosti produktov. Pripravili smo dve identični raztopini. AOT je bil najprej raztopljen v mešanih raztopinah, sestavljenih iz etilenglikola, C2H4(OH)2, in destilirane vode, H2O. Raztopini smo mešali 30 minut. Pripravljenima identičnima raztopinama smo dodali amonij železov (II) sulfat heksahidrat, (NH4)2Fe(SO4)2 • 6 H2O, in natrijev oksalat, Na2C2O4 ter mešali 20 minut. Ti dve raztopini sta bili počasi premešani skupaj z nadaljnjim mešanjem pri sobni temperaturi. Po koncu reakcije smo usedlino železovega oksalata dihidrata, FeC2O4 • 2 H2O, zbirali s centrifugiranjem, sprali z destilirano vodo in etanolom ter končno sušili. Iz dobljenega železovega oksalata dihidrata, smo pripravili maghemit s segrevanjem na temperaturo 400 °C, s hitrostjo 2 K / min v dušikovi atmosferi. Produkte smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD). Dobili smo želene produkte, vendar so bile ponekod prisotne primesi. Izbrane vzorce smo karakterizirali tudi s transmisijsko elektronsko mikroskopijo.
Ključne besede: Nanopalčke, železov oksalat dihidrat, surfaktant AOT, centrifuga, rentgenska praškovna analiza (XRD), termogravimetrija, maghemit, transmisijska elektronska mikroskopija.
Objavljeno: 22.04.2009; Ogledov: 2974; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (3,47 MB)

2.
Hidrotermalna sinteza barijevega heksaferita v prisotnosti oleinske kisline
Sandra Colarič, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil optimiziranje reakcijskih parametrov (volumen oleinske kisline, čas sinteze) pri hidrotermalni sintezi BaFe12O19 z namenom doseči čim manjšo velikost nanodelcev. Sintetizirane delce smo karakterizirali s termogravimetrično analizo (TGA) in ocenili velikost delcev s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD). Velikost delcev smo izračunali s pomočjo Sherrer-jeve enačbe. Rezultati so pokazali, da dodatek oleinske kisline med hidrotermalno sintezo ter krajšanje časa sinteze tr, v splošnem zavirata rast velikih delcev BaFe12O19.
Ključne besede: barijev heksaferit, hidrotermalna sinteza, rentgenska praškovna difrakcija (XRD), transmisijska elektronska mikroskopija (TEM), termogravimetrična analiza (TGA).
Objavljeno: 11.05.2009; Ogledov: 3111; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

3.
SINTEZA IN LASTNOSTI MAGNETNIH TEKOČIN NA OSNOVI MAGNETITA - Fe 3 O 4
Janja Damiš, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil sintetizirati ustrezno magnetno tekočino za uporabo v magnetni hipertermiji na osnovi magnetita (Fe3O4), v obliki palčk, oblečenega s CM — dekstranom v vodi kot nosilni raztopini. S pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD) smo ocenili velikost nanodelcev magnetita in kvalitativno karakterizirali vzorce. Morfologijo nanodelcev smo preučevali s transmisijskim elektronskim mikroskopom (TEM). Fizikalne lastnosti vzorcev, ki so bili izpostavljeni kontroliranemu programu segrevanja, smo dobili s pomočjo termogravimetrične analize (TGA). Magnetne meritve so bile izvedene z DSM — 10 magnetometrom. Izvedli smo tudi kalorimetrične meritve za magnetne tekočine. Rezultati so pokazali, da čas sintetiziranja vpliva na obliko in velikost neoblečenih delcev in oblečenih delcev s CM — dekstranom. Daljši je čas sintetiziranja, večje in bolj kristalinične nanodelce dobimo. Morfologija nanodelcev posneta s pomočjo TEM, nam kaže paličasto obliko delcev. Magnetne meritve so pokazale ozko histerezno krivuljo s Hc= 31,6 A/m, Mmax= 92,1 Am2/kg in MR= 2,21 Am2/kg.
Ključne besede: Magnetit, magnetna tekočina, rentgenska praškovna difrakcija, magnetne meritve, sproščena toplotna energija, transmisijska elektronska mikroskopija, termogravimetrična analiza.
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2950; Prenosov: 375
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

4.
SONOKEMIJSKA SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA FERITOV PREHODNIH KOVIN
Tadeja Zver, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil razviti sonokemijsko metodo za sinteze feritov prehodnih kovin s skupno formulo MFe2O4 (M = Zn, Mn, Ni, Co, Cu) v vodnih raztopinah. Pri tej metodi kemijske reakcije potekajo preko mehanizma akustične kavitacije, ki zajema nastanek, rast in implozivno porušitev mehurčkov v obsevani tekočini. Sintetizirane prahove smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD). Izbrane vzorce smo karakterizirali tudi s transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM) in z meritvami magnetnih lastnosti.
Ključne besede:  feriti prehodnih kovin  sonokemijska metoda  rentgenska praškovna difrakcija (XRD)  transmisijska elektronska mikroskopija (TEM)  magnetne meritve
Objavljeno: 20.01.2010; Ogledov: 2404; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (3,85 MB)

5.
POSTOPKI SINTEZE NANODELCEV Cu-Ni Z RAZLIČNIMI SESTAVAMI
Petra Jenuš, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, s katerim načinom sinteze lahko sintetiziramo magnetne nanodelce CuNi z ustrezno sestavo za nadaljnjo uporabo pri pripravi magnetnih tekočin, ki bi bile primerne za uporabo pri magnetni hipertermiji. S pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (RPD) smo karakterizirali velikost nastalih nanodelcev zlitine in določili faze v vzorcih. Fizikalne lastnosti vzorcev (izgubo mase) smo, pri kontroliranem segrevanju, določili s termogravimetrično analizo (TGA). Magnetne lastnosti nastalih nanodelcev smo izmerili z suscepto-magnetometrom DSM — 10. Na koncu smo preučili še morfologijo delcev s transmisijskim elektronskim mikroskopom (TEM). Rezultati so pokazali, da je najprimernejša metoda za sintezo magnetnih nanodelcev CuNi z različnimi sestavami mehanokemijska metoda. Sintetizirani delci so kazali močne magnetne lastnosti. Čas mletja vpliva na velikost nastalih nanodelcev in stopnjo zreagiranosti reaktantov.
Ključne besede: magnetni nanodelci, magnetna hipertermija, rentgenska praškovna difrakcija, transmisijska elektronska mikroskopija, termogravimetrična analiza
Objavljeno: 26.10.2010; Ogledov: 2670; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

6.
SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA NANODELCEV CdS IN CdSe S SONOKEMIJSKO METODO V VODNEM MEDIJU
Valerija Danč, 2010, magistrsko delo

Opis: Sonokemija je področje kemije, kjer na potek kemijskih reakcij odločilno vpliva zvočna energija v obliki ultrazvoka. Ultrazvok in z njimi povezani pojavi so že znani več kot sto let, njegova uporaba v kemiji pa dosega razcvet v današnjem času. Naše raziskave so temeljile na sintezah nanodelcev kadmijevih sulfidov (CdS) in kadmijevih selenidov (CdSe) s sonokemijsko metodo. Ta metoda se je pri sintezah pokazala kot zelo uporabna, saj so končni produkti nanokristalinični materiali. Namen raziskave je bil sintetizirati polprevodniške nanodelce kadmijevega sulfida (CdS) in kadmijevega selenida (CdSe) v vodnem mediju. Kot izhodne snovi smo uporabili kadmijev sulfat hidrat (CdSO4•8/3 H2O), elementarno žveplo (S) in selen (Se) v prahu. Za topila smo uporabili vodne raztopine natrijevega hidroksida (NaOH), 1.1 M vodno raztopino natrijevega sulfita (Na2SO3) in 0.05 M raztopino etilen diamin tetraetanojske kisline (EDTA). Pri sintezah smo uporabili direktno imerzijsko ultrazvočno sondo proizvajalca Vibracell. Pripravljene produkte smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD), termično analizo (TA) in s transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM). Zanimanje za uporabo anorganskih nanodelcev kadmijevih halkogenidov se v zadnjih letih povečuje zaradi njihovih polprevodniških lastnosti, kar omogoča uporabo pri izdelavi fotoprevodniških materialov, optičnih filtrov in predvsem pri izdelavi fotocelic. Kadmijev sulfid in selenid spadata med tipične polprevodnike tipa II-VI s širino prepovedanega pasu 2.42 oz. 1.74 eV pri sobni temperaturi. Hiter razvoj nanotehnologije je omogočil tudi velik napredek na področju razvoja fotocelic, saj je znano, da imajo kristali nanodimenzij bistveno drugačne kemijske, optične, elektronske in mehanske lastnosti kot makrokristaliničen material. Za CdS je znano, da se širina prepovedanega pasu v odvisnosti od velikosti delcev lahko spreminja med 2.4 in 4 eV. CdS in CdSe imata odlične lastnosti kot polprevodnika tipa n najpogosteje v kombinaciji s polprevodnikom CdTe tipa p. Učinkovitost fotocelic CdS/CdTe presega 16% in narašča z uporabo nanokristaliničnega CdS. Raziskave polprevodniških sulfidov in selenidov dokazujejo njihovo uporabo v senzorjih, laserjih, optični filtrih in solarnih celicah. Sinteza halkogenidov je v zadnjih letih precej v razvoju in dosega vedno večje zanimanje na področju optike, elektronike, fotovoltaike, medicine ter na drugih področjih.
Ključne besede: sonokemija, rentgenska praškovna difrakcija, termična analiza, transmisijska elektronska mikroskopija, nanodelci, kadmijev sulfid in kadmijev selenid.
Objavljeno: 21.12.2010; Ogledov: 3441; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

7.
SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA NANODELCEV CdTe S SONOKEMIJSKO METODO V VODNEM MEDIJU
Anita Danč, 2010, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil sintetizirati nanodelce kadmijevega telurida (CdTe) s sonokemijsko metodo v vodnem mediju, ki jih uporabljajo v fotonapetostnih sistemih, optičnih napravah in pri zgodnjem odkrivanju ter zdravljenju rakastih obolenj. Kot izhodne snovi smo uporabili kadmijev sulfat hidrat (CdSO4•8/3H2O), kadmijev klorid (CdCl2) in elementarni telur (Te) v prahu. Kot topilo smo uporabili 5 in 10 M vodno raztopino natrijevega hidroksida (NaOH) in 0,05 M raztopino EDTA. Sintezo smo izvajali z ultrazvočno aparaturo visoke intenzitete (Sonics & Materials VCX600, 20 kHz, 80 W/cm2, 1cm2, titanova direktna imerzijska sonda). Kvalitativno karakterizacijo vzorcev in ocenitev velikosti nanodelcev smo izvedli s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD). Morfologijo nanodelcev smo proučili s pomočjo transmisijske elektronske mikroskopije (TEM). Zanimale so nas tudi spremembe v fizikalnih in kemijskih lastnostih pripravljenih nanodelcev CdTe ob povišanju temperature, zato smo opravili tudi termične analize (TGA, SDTA). Rezultati so pokazali uspešnost sonokemijske metode pri pripravi nanodelcev kadmijevega telurida. Sinteze smo uspešno izvedli na dva načina z uporabo različnih kemikalij in s spreminjanjem reakcijskih pogojev. Ocena velikosti nanodelcev po Scherrer—jevi metodi je pokazala, da so bili nanodelci velikosti med 8,0 in 12,8 nm, kar je precej manjše od velikosti delcev CdTe, pridobljenih s klasičnimi metodami. Morfologija nanodelcev je s TEM pokazala aglomerirane produkte kubične strukture.
Ključne besede: kadmijev telurid, nanodelci, sonokemijska sinteza, rentgenska praškovna difrakcija, termična analiza, transmisijska elektronska mikroskopija
Objavljeno: 21.12.2010; Ogledov: 3426; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

8.
Sonokemijske sinteze sulfidov izbranih kovin 4. periode periodnega sistema
Jernej Simonič, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen našega magistrskega dela je bil s pomočjo sonokemijske sonde izvesti sonokemijske reakcije med reagenti, ki so vir izbranih prehodnih kovin (mangana, železa, kobalta in niklja) in reagenti, ki vsebujejo žveplo ter pri tem dobiti končen produkt kovinske sulfide. S spreminjanjem reagentov, amplitude in časa sonificiranja smo dosegli sinteze produktov kovinskih sulfidov različnih stehiometrij, prav tako se je spreminjala velikost delcev in izkoristki reakcij. Dokazali smo, da različne prehodne kovine različno reagirajo z reagenti, ki so vir žvepla. Produkte smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo, termogravimetrično metodo, ki nam je dodatno služila kot metoda za izboljšanje lastnosti produkta (boljšo kristaliničnost), ter transmisijsko elektronsko mikroskopijo. V teoretičnem delu je zapisan pregled strokovne in znanstvene literature s področja sonokemijskih sintez kovinskih sulfidov, selenidov in teluridov. Prav tako so opisani kovinski sulfidi, njihove lastnosti in uporaba, saj so zaradi slednjega predmet številnih raziskav, da bi našli preprostejše in varčnejše načine za njihovo sintezo.
Ključne besede: sonokemija, kovinski sulfidi, rentgenska praškovna difrakcija, termogravimetrična analiza, transmisijska elektronska mikroskopija
Objavljeno: 19.06.2014; Ogledov: 1120; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (6,95 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici