| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Zemljiški gospostvi Legen in Rotenturn ter župnija Sveti Martin v Šmartnem pri Slovenj Gradcu v popisu podložnih hiš 1754 : magistrsko delo
Ivo Polenik Dvornik, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Zemljiški gospostvi Legen in Rotenturn ter župnija Sveti Martin v Šmartnem pri Slovenj Gradcu v popisu podložnih hiš 1754 temelji na transliteraciji, analizi in sintezi popisa podložnih hiš teh treh zemljiških posesti. Popis iz leta 1754 se je omejil na seznam naseljenih hiš in hišnih gospodarjev in ne predstavlja ljudskega štetja v današnjem smislu besede, pa tudi ne golega popisa hiš, temveč seznam družinskih skupnosti in kmečkih gospodarstev z imeni družinskih poglavarjev in z oznakami njihovih poklicev. Pri meščanih in tržanih ločimo ljudi s poklicem (obrtnik) in brez poklica (posestnik) ter še v kraju živeče ljudi brez meščanskega statusa in brez poklica, (kočarji in gostači) ki so živeli v najeti hiši ali koči. Pri podložnem kmečkem prebivalstvu pa ločimo: četrtinski kmet, polovični kmet, tričetrtinski kmet, cel kmet ter ljudi brez kmetije (kočarji, gostači, vinogradniški kočarji in viničarji). Popis je bil izveden v okviru predvidene davčne reforme na zahtevo vladarice Marije Terezije. Izvajale so ga posamezne župnije in zemljiška gospostva. Na začetku magistrskega dela je predstavljena zgodovina zemljiškega gospostva Legen in Rotenturn ter župnije sv. Martina v Šmartnem pri Slovenj Gradcu do sredine 18. stoletja. Nato sledi transliteracija, analiza in sinteza popisa teh treh enot. V njih popisani podložniki so bili prav tedaj lastniki oziroma imetniki posamezne podložne kmečke ali nekmečke zemljiške posesti v sklopu posestnih uradov. Takšen popis nam predstavlja zanimiv vpogled v socialno in statusno strukturo prebivalstva sredi 18. stoletja.
Ključne besede: zemljiško gospostvo Legen, zemljiško gospostvo Rotenturn, župnijsko gospostvo sv. Martina v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, transliteracija, terezijanski popis hiš 1754.
Objavljeno v DKUM: 15.04.2022; Ogledov: 172; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (9,69 MB)

2.
Čarovniški procesi na gradu Gornja Radgona
Tjaša Lesjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Sistematično preganjanje osumljenih čarovništva je pojav zgodnjega novega veka. Na Slovenskem je prisotno od 15. do 18. stoletja. S čarovništvom so povezani čarovniški procesi, ki imajo svoje korenine v kultu verovanja v hudiča; osrednja prireditev, kjer naj bi se „čarovnice“ sestajale s hudičem, pa je bil „sabat“/čarovniški shod. Za lažje razumevanje čarovniških procesov je v nalogi predstavljeno družbeno-politično ozadje zgodnjenovoveške dobe, izvori ter mitološke korenine čarovništva. Opisuje, kdaj in zakaj je prišlo do prvih čarovniških procesov v Evropi in na Slovenskem. Podaja časovni pregled procesov pred deželskim sodiščem na gradu Gornja Radgona; opisana je tudi pravosodna praksa zatiranja čarovništva. Vnema preganjanja „čarovnic“ je na slovenskem delu notranjeavstrijskega prostora začela popuščati šele v 2. ali 3. desetletju 18. stoletja. Marija Terezija je leta 1766 predpisala, da se lahko tak proces začne le z njeno privolitvijo. Kazenski zakonik in postopnik Marije Terezije, izdan dve leti zatem, še ni prinesel bistvenega izboljšanja – v njem je namreč obdržala torturo, inkvizicijo in krute kazni. Večji del zakonika in s tem tudi torturo pa je že leta 1776 preklicala. Osrednja tema diplomskega dela so čarovniški procesi, ki so potekali pred deželskim sodiščem na gradu Gornja Radgona. Obravnavani so s pomočjo še neobjavljenih virov, ki so v nalogi transliterirani in delno prevedeni. Tukaj gre za povzetke zapisnikov iz procesov proti Boštjanu Hofferju (1648), Jeri (1649), Marini (1650), Jerici Šef (1661) in Jeri, vdovi Štefana Horvata (1674). Omeniti velja, da se je med leti 1744 in 1746 odvijal zadnji čarovniški proces na slovenskem Štajerskem, v katerem sta bili dve osebi oproščeni, ena pa je umrla v ječi. Predstavljeni so tudi starejša zgodovina gradu Gornja Radgona, kjer je bil od poznega 12. stoletja naprej dolgo časa sedež vladarjevega oblastnega urada in njemu pripadajočega zemljiškega gospostva. Na kratko so opisani še nastanek in razvoj mesta Radgona, tamkajšnje pražupnije in druge duhovne ustanove v mestu.
Ključne besede: čarovništvo, čarovniški procesi, »Hexenhammer«, transliteracija, grad Gornja Radgona, Štajerska, 17. stoletje
Objavljeno v DKUM: 08.11.2016; Ogledov: 1718; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

3.
PODLOŽNIKI ZEMLJIŠKEGA GOSPOSTVA VITANJE, ŽUPNIJE STARI TRG PRI SLOVENJ GRADCU TER SLOVENJGRAŠKEGA MEŠČANSKEGA ŠPITALA V TEREZIJANSKEM POPISU HIŠ 1754
Aleksandra Ramšak, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Podložniki zemljiškega gospostva Vitanje, župnije Stari trg pri Slovenj Gradcu ter slovenjgraškega meščanskega špitala v terezijanskem popisu hiš 1754 temelji na transliteraciji popisa podložnih hiš teh treh zemljiških posesti. Takratni popis iz leta 1754 ne predstavlja ljudskega štetja in tudi ne popisa hiš, kot ga poznamo danes. V njem je bilo popisano prebivalstvo urbanih krajev meščani ali tržani s poklicem, npr. obrtnik ter meščani ali tržani brez poklica in še v kraju živeči ljudje brez meščanskega statusa ter brez poklica – kočarji in gostači, ki so imeli najete hiše/koče. Pri podložnih gospoščinskih družinah so to bili: četrtinski kmet, polovični kmet, tričetrtinski kmet, cel kmet, ter nekmečki (=brez kmetije) ljudje: običajni in vinogradniški kočar, gostač in viničar. Popis je bil izveden v okviru predvidene davčne reforme na zahtevo vladarice Marije Terezije. Izvajale so jih župnije oz. vikariati ter zemljiška gospostva. Diplomsko delo vsebuje tri popise. V njih popisani podložniki so bili prav tedaj imetniki posamezne podložne kmečke ali nekmečke posesti v sklopu posestnih uradov. Predstavljeni pa so tudi zemljiško gospostvo Vitanje, župnijsko gospostvo Stari trg pri Slovenj Gradcu ter slovenjgraški meščanski špital do sredine 18. stoletja. S pomočjo teh popisov dobimo vpogled v statusni in socialni položaj prebivalstva sredi 18. stoletja.
Ključne besede: zemljiško gospostvo Vitanje, župnijsko gospostvo Stari trg pri Slovenj Gradcu, slovenjgraški meščanski špital, transliteracija, terezijanski popis hiš 1754
Objavljeno v DKUM: 14.01.2016; Ogledov: 1405; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (10,88 MB)

4.
MESTO MARIBOR IN ZEMLJIŠKO GOSPOSTVO FALA V ZGODNJEM NOVEM VEKU
Tadeja Mali, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana splošna zgodovina mesta Maribor in zemljiškega gospostva Fala s posebnim poudarkom na času od konca srednjega veka do sredine 18. stoletja. Obdobje je zaznamovano s terezijanskimi reformami, ki so zajele tudi slovenske dežele. Leta 1754 je nastal prvi popis podložnih hiš na zemljiških gospostvih in v meščanskih naselbinah, s katerim je želela oblast pridobiti splošen pregled prebivalstva z namenom reforme tako davčnega kot vojaškega nabornega sistema. Popis je seznam vseh podložnih naseljenih hiš in hišnih gospodarjev z njihovimi imeni in priimki ter oznakami njihovih poklicev oziroma statusov. Najpomembnejši del diplomske naloge je transliteracija vira, na podlagi katerega je obdelana takratna socialna struktura prebivalstva. V mestih je bila le-ta bistveno drugačna kot na podeželju, kjer je največji del prebivalstva še živel v odvisnosti od svojega zemljiškega gospoda. V mestu zasledimo pisano obrtniško poklicno strukturo z nekaj trgovci in posamezniki z drugimi statusnimi oznakami, npr. gostači. Podložniki v okviru zemljiškega gospostva Fala pa so živeli na celih, tričetrtinskih, polovičnih in četrtinskih kmetijah. Ob teh je v okviru gospostva živelo še številčno in slojevito nižje nekmečko prebivalstvo, značilno tudi za druge slovenske pokrajine; predstavljajo ga kajžarji, vinogradniški kajžarji in viničarji.
Ključne besede: mesto Maribor, zemljiško gospostvo Fala, Marija Terezija, popis podložnih hiš leta 1754, transliteracija, prebivalstvo
Objavljeno v DKUM: 12.10.2015; Ogledov: 1367; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (4,74 MB)

5.
ZEMLJIŠKA GOSPOSTVA V OKOLICI ZGORNJE POLSKAVE V POPISU IMETNIKOV HIŠ/KMEČKIH POSESTNIH ENOT IZ LETA 1754
Rok Fištravec, 2014, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu z naslovom Zemljiška gospostva v okolici Zgornje Polskave v popisu imetnikov hiš/kmečkih posestnih enot iz leta 1754 obravnavam transliteracijo gradiva (fasije) uradnega popisa podložnih hiš iz leta 1754, ki je bil izveden v času vladarice Marije Terezije. V diplomskem delu so s transliteracijo in analizo zajeta tri zemljiška gospostva: zemljiški gospostvi Zgornja Polskava in Gromberg ter posest župnije sv. Štefana na Spodnji Polskavi. Popis ne predstavlja štetja prebivalstva, kot ga poznamo danes, temveč imenski seznam imetnikov podložnih hiš oziroma kmečkih posestnih enot z njihovim statusom. Med popisanimi v seznamu najdemo male, srednje in velike kmetije oziroma po tedanji kategorizaciji četrtinske, polovične, tričetrtinske in cele kmetije, gostače, kočarje in vinogradniške podložnike oziroma viničarje; kot dve izjemi se med slednjimi na Spodnji Polskavi pojavita tudi dva gostača s poklicem. S tem popisom so želeli priti do splošnega pregleda prebivalstva, hkrati pa so te podatke potrebovali za izvedbo reform na področju vojaškega nabornega sistema. S pomočjo teh podatkov lahko vsaj delno osvetlimo poseljenost posameznih krajev, njihovo razčlenitev in socialni položaj prebivalstva sredi 18. stoletja.
Ključne besede: popis hiš leta 1754, zemljiško gospostvo, prebivalstvo, Zgornja Polskava, Gromberg, Spodnja Polskava, transliteracija, Marija Terezija.
Objavljeno v DKUM: 21.07.2014; Ogledov: 1418; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (6,32 MB)

6.
MUTA IN BLIŽNJA OKOLICA NA LEVEM BREGU DRAVE V 18. STOLETJU
Mojca Kunej, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Muta in bližnja okolica na levem bregu Drave v 18. stoletju bom predstavila zgodnjenovoveško upravno in cerkveno zgodovino Mute. Kraj, ki so ga kljub ujetosti med obronki Pohorja in Kozjaka že v srednjem veku opazili bamberški škofje ter v njem postavili mitnico – cestninsko postajo za vodni in cestni promet. Le-ta je nato skoraj 700 let narekovala razvoj kraja in privabljala trgovce, popotnike, splavarje … Kako pomemben in obsežen je bil kraj še sredi 18. st., sem skušala izvedeti s pomočjo popisa hiš, ki je bil izveden leta 1754 in bil obenem podlaga za izpeljavo reform na področju davčnega in vojaškonabornega sistema. O vsakdanjem utripu kraja pa so pisali posamezniki, člani trškega sveta, ki so s svojimi odločitvami podpirali dejanja pomembnih krajanov, med njimi tudi tukajšnjega župnika Filipa Vezjaka. Slednji je v sporih s tu nastavljenimi, a pogosto menjajočimi kaplani morda iskal potešitev v javni potrditvi za storjene krivice kaplanom ali zgolj samo oprostitev naloženih mu krivic. Komu je bila pri tem storjena krivica in komu prizanešena resnica, iz zbranega gradiva težko sodimo. Lahko pa sklepamo, da takšen spor v Cerkev ni nosil miru in blagostanja, ampak dvom, zaradi katerega so toliko pomembnejši ohranjeni seznami spovedanih in nespovedanih vernikov, kateri kažejo na morebitno rast vernikov, ter seznami dušnopastirskih opravil podružnic.
Ključne besede: zgodovina Mute, zgodnji novi vek, transliteracija, terezijanski popis hiš 1754, župnija Muta, župnija Pernice
Objavljeno v DKUM: 07.03.2014; Ogledov: 2061; Prenosov: 367
.pdf Celotno besedilo (20,90 MB)

7.
MARIBORSKI ZEMLJIŠKI GOSPOSTVI, MESTNI ŠPITAL IN VERSKE USTANOVE V POPISU HIŠ 1754
Petko Čakrevski, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Mariborski zemljiški gospostvi, mestni špital in verske ustanove v popisu hiš 1754 predstavlja transliteracijo uradnega popisa iz leta 1754, ki je bil izveden na zahtevo Marije Terezije v zvezi s predvideno davčno reformo. Državna oblast je v času vladanja Marije Terezije začela ugotavljati število prebivalstva, njegovo strukturo in gibanje, saj je na ta način želela pridobiti splošen pregled o prebivalstvu in podatke za reforme na področju vojaškega nabornega sistema. Štetje je bilo izvedeno na gospostvih in župnijah. Diplomsko delo vsebuje šest popisov: dva za obe gospostvi, tri za verske ustanove in enega za mestni špital. Na osnovi teh popisov je predstavljena zgodovina obeh mariborskih zemljiških gospostev, župnijskega dvora in župnijske cerkve, mestnega špitala in minoritskega samostana do sredine 18. stoletja. V njihovem sklopu najdemo podložnike: cele, tričetrtinske, polovične, četrtinske kmete ter kajžarje, viničarje in gostače. Ponekod je podan tudi njihov poklic. S pomočjo popisa dobimo zanimiv vpogled v socialno strukturo takratnega prebivalstva.
Ključne besede: terezijanski popis hiš 1754, transliteracija, mariborski zemljiški gospostvi, minoritski samostan, mestni špital, župnijski dvor, cerkev sv. Janeza Krstnika
Objavljeno v DKUM: 28.01.2014; Ogledov: 1749; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (5,99 MB)

8.
MESTO IN GOSPOSTVO CELJE V TEREZIJANSKEM POPISU LASTNIKOV/IMETNIKOV HIŠ/KMEČKIH POSESTNIH ENOT IZ LETA 1754
Brina Mudri, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Mesto in gospostvo Celje v terezijanskem popisu lastnikov/imetnikov hiš/kmečkih posestnih enot iz leta 1754 predstavlja transliteracijo gradiva (fasije) uradnega popisa iz leta 1754, ki je bil izveden v zvezi s predvideno davčno reformo, ukazano s strani Marije Terezije. Kot je že iz naslova razvidno, naloga vsebuje dva popisa in je zato razdeljena na dva dela: prvi popis zajema mesto Celje, drugi pa gospostvo Novo Celje. Popis, ki se je omejil na seznam obdavčenih podložnih naseljenih hiš in hišnih gospodarjev v mestu, ne predstavlja štetja prebivalstva v današnjem smislu besede, pa tudi ne golega popisa hiš/kmečkih posestnih enot, temveč seznam z imeni in priimki gospodarjev družin in z oznakami njihovih poklicev oziroma statusov. V mestu Celje so se takrat ukvarjali predvsem z obrtjo in trgovino; v sklopu gospostva pa najdemo podložnike: cele, tričetrtinske, polovične in četrtinske kmete, ter osebenjke: običajne kajžarje/kočarje, gostače, gozdarske kočarje (Hütler) ter gorskopravne podložnike kočarje. Tem sta glavni vir preživetja predstavljala zemlja oziroma najemno ročno delo. Iz popisa je razvidno, koliko družin ter katere obrtne poklice najdemo sredi 18. stoletja v Celju in koliko jih je bilo, v katerih naseljih je gospostvo imelo svojo urbarialno posest, ter socialno strukturo podložnikov. S popisom dobimo zanimiv vpogled v razvoj in velikost mesta ter v takratno socialno strukturo in življenje prebivalcev Celja in širše okolice, kar je tudi glavna tema teoretičnega dela naloge.
Ključne besede: : mesto Celje, gospostvo Celje, prebivalstvo, transliteracija, Marija Terezija, popis hiš leta 1754, obrt in trgovina
Objavljeno v DKUM: 19.09.2013; Ogledov: 1696; Prenosov: 478
.pdf Celotno besedilo (4,37 MB)

9.
ŽUPNIJA VUZENICA V VIRIH IZ 18. STOLETJA
Urška Skutnik, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavam podobo kraja Vuzenica z okolico od 14. do konca 18. stoletja, podrobneje posestne, javnoupravne in cerkvenoupravne razmere v novem veku. Dotikam se tudi terezijanskih reform in posebej terezijanskega štetja hiš v letu 1754. V okviru raziskovanja obdelam več zgodovinskih virov za to področje v tej dobi: dva testamenta bratov Klemenčič, oba sta bila župnika v župniji Vuzenica na prehodu iz 17. v 18. stoletje. Ob tem predstavljam še štiri terezijanske popise hiš na Vuzeniškem, in sicer: deželnoknežji trg Vuzenica, vuzeniška nadžupnija sv. Nikolaja s podružnicami na Pohorju, beneficij Device Marije na Kamnu, in posestni urad Vuzenica v okviru zemljiškega gospostva Pukštanj. Testamenta sta iz zgodnjega 18. stoletja in zapisana pa v nemščini. Terezijanski popisi hiš so iz leta 1754 in so v fondu Häuserzählung, ki ga hrani Štajerski deželni arhiv Gradec. Nadalje predstavljam in analiziram oba testamenta. Zanima me, s kakšnim osebnim premoženjem sta razpolagala župnika, komu in kaj sta v testamentu zapustila, koga sta imenovala za glavnega dediča ter katere druge informacije še razkrivajo njuni testamenti. V zvezi z enotami terezijanskega popisa hiš pa je moje zanimanje usmerjeno predvsem v število podložnih hiš in njihovo socialno strukturo.
Ključne besede: zgodovina Vuzenice, zgodnji novi vek, testament, transliteracija, terezijanski popis hiš 1754
Objavljeno v DKUM: 09.05.2013; Ogledov: 2440; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

10.
PREBIVALSTVO ŽUPNIJE RAKA MED LETI 1784-1800 NA PODLAGI MATIČNIH KNJIG
Petra Kupčič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Prebivalstvo župnije Raka med leti 1784–1800 na podlagi matičnih knjig sem predstavila zgodovino vasi ter župnije Raka. Temu sledi poglavje o maticah, kjer sta opisana izgled in sama vsebina knjig, analiza dvajsetih najpogostejših priimkov v župniji, poglaviten del tega poglavja pa je transliteracija krstne matice. Nato je podana analiza matic, diplomsko delo pa zaključujejo sklepi.
Ključne besede: Župnija Raka, matične knjige, transliteracija, priimki
Objavljeno v DKUM: 29.01.2013; Ogledov: 3082; Prenosov: 451
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici