1. Terezijanski popis 'duš'/prebivalstva župnije Griže leta 1754 : magistrsko deloJernej Flis, 2024, magistrsko delo Opis: Leta 1754 je Habsburška monarhija na zahtevo vladarice Marije Terezije izvedla prvi splošni popis prebivalstva, ki je bil del obsežnega nabora reform za davčne in vojaške potrebe države. Podrobna obravnava cerkvenega popisa prebivalstva v župniji Griže, ki se nahaja na območju Savinjske ravni in Posavskega hribovja, je glavni cilj magistrskega dela z naslovom Terezijanski popis 'duš'/prebivalstva župnije Griže leta 1754. Ob predstavitvi nastanka in razvoja griške župnije in njene vpetosti v takratni cerkvenoupravni in državni okvir osrednji del naloge predstavljata transkripcija in podrobna analiza tega popisa. Razkriva se številčna, starostna, spolna in socialna struktura popisanega prebivalstva. Popis vsebuje podatke o podložnosti faranov različnim − tako posvetnim kot cerkvenim − zemljiškim gospostvom in njihovi prostorski razporeditvi po toponimih oz. krajih. Za prepoznavanje slednjih je bila pomembna uporaba in obravnava jožefinskih vojaških kart in drugih sodobnejših zemljevidov. Predstavljena je tudi prostorska korelacija med vinogradniškimi površinami na jožefinskih kartah in popisanimi ljudmi, ki so živeli v vinogradih. Poleg demografskih in drugih značilnosti so prikazana in analizirana še konkretna moška in ženska imena ter priimki ljudi tistega časa.
Ključne besede: Terezijanski popis prebivalstva leta 1754, prebivalstvo, Griže, transkripcija, zemljiška gospostva, socialni statusi, zgodovina župnije Griže, jožefinske vojaške karte, imena in priimki
Objavljeno v DKUM: 13.09.2024; Ogledov: 46; Prenosov: 40
 Celotno besedilo (5,86 MB) |
2. |
3. Govor in govorna komunikacija v učnih načrtih za osnovno šolo in gimnazijo ter v katalogih znanjSimona Pulko, Melita Zemljak Jontes, 2023, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: poučevanje govora, učni načrti, slovenščina, osnovna šola, gimnazija, katalogi znanja, transkripcija govora
Objavljeno v DKUM: 20.05.2024; Ogledov: 205; Prenosov: 15
Celotno besedilo (3,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Novo mesto v terezijanski dobiJasmina Penca, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga z naslovom Novo mesto v terezijanski dobi predstavlja razvoj Novega mesta od njegove ustanovitve do konca terezijanske dobe. Zaradi sprememb v času vladanja Marije Terezije so na kratko predstavljene tudi njene reforme, ki jih je uveljavila na področju slovenskih dežel. V nalogi so predstavljene transkripcije virov: seznam novomeških obrtnikov ̶ obveznikov obrtniškega davka, in še dva sicer nepopolna seznama tukajšnjega meščanstva. V zgodnjenovoveškem Novem mestu se je večina meščanov ukvarjala z rokodelskimi in živilskimi obrtmi. Sredi 18. stoletja se je največ meščanov preživljalo z usnjarstvom in čevljarstvom, redki posamezniki so se ukvarjali tudi z zdravstvenimi obrtmi. Bilo je tudi več trgovcev, ki so prodajali raznovrstne izdelke. Istočasno so v Novem mestu delovali tudi različni storitveni in uradniški poklici, vendar niso popisali prav vseh. S pomočjo virov, terezijanskih popisov, lahko pridobimo odličen vpogled v poklicno strukturo Novega mesta sredi 18. stoletja.
Ključne besede: Novo mesto, doba Marije Terezije, terezijanske reforme, terezijanski popisi, transkripcija, obrtniki, poklici
Objavljeno v DKUM: 04.05.2023; Ogledov: 376; Prenosov: 38
Celotno besedilo (2,66 MB) |
5. |
6. Prebivalstvo slovensko-koroških župnij v matičnih knjigah 1771-1781Nika Drofenik, 2019, magistrsko delo Opis: Zaključno delo predstavlja prostor slovenske Koroške v zgodnjem novem veku, posebej pa tukajšnje prebivalstvo na osnovi dela z viri: transkripcijo in analizo matičnih knjig slovensko–koroških župnij od leta 1771 do leta 1781. Zapisi v maticah so bili sestavljeni iz več kategorij, ki so bile pomembne za posamično matico. Po dogovoru z mentorjem sem pri vsaki matici izbrala štiri kategorije, ki sem jih obravnavala v nalogi.
Slovensko–koroške župnije so v tem obdobju sestavljale župnija Dravograd, župnija Libeliče, župnija Prevalje (župnija Device Marije na Jezeru), župnija Sv. Danijel, župnija Črna in Mežica, ki je bila takrat še podružnica župnije sv. Mihael pri Pliberku. Ozemeljsko je področje župnij zavzemalo območje trga Dravograd, območje župnije Libeliče, območje trga Guštanj, območje Mežice in območje Črne. Župnijska mreža na tem območju se ni ujemala z ozemeljsko mrežo. Najlepši primer tega je guštanjsko posestvo, ki je imelo sedež v trgu Guštanj, med tem ko sta enako ozemlje pokrivali dve župniji (župnija Device Marije na Jezeru in župnija Sv. Danijel) in nobena od njiju ni imela sedeža v trgu Guštanj.
Iz krstnih in mrliških matic je razvidno nihanje in spreminjanje prebivalstva v slovensko–koroških župnijah v navedenih letih. Razviden je kraj rojstva ali smrti ter hišne številke teh prebivalcev. Pri poročni matici pa dobimo vpogled v enega od najpomembnejših dogodkov v življenju prebivalstva, to je zakonski stan. Razvidni so podatki o ženinu in nevesti, kraj rojstva neveste in hišna številka, kamor se je poročeni par preselil po poroki.
Ključne besede: prebivalstvo slovensko–koroških župnij, slovensko–koroški kraji, slovensko–koroške župnije, transkripcija matičnih knjig, analiza matičnih knjig
Objavljeno v DKUM: 05.12.2019; Ogledov: 1204; Prenosov: 127
Celotno besedilo (6,33 MB) |
7. Nemirno Mursko polje in vpadi Krucev v zgodnjem novem vekuNino Horvat Jergovič, 2019, magistrsko delo Opis: Čas, v katerega smo umestili kraje na Murskem polju, ima burno zgodovino. Okolico so venomer pestile kuge in požari, poplavljala je reka Mura, posledice teh tegob in ozkoglednosti ljudi pa so bila čarovniška preganjanja. Pogosti so bili vpadi osmanskih Turkov in upornih krucev iz Ogrske. Prav v tem turbulentnem obdobju je nastal vir, ki je osnova magistrskega dela: Zapisnik gospoščine Branek za trg Ljutomer. Celoten zapisnik obsega obdobje med letoma 1694 ter 1759 in je izjemen vir za preučevanje odnosov med lastnikom trga, gospoščino Branek, z njenim zemljiškim gospodom, in trgom samim. Gospostvo je trg in trški svet v njegovih potrebah in zahtevah marsikdaj omejevalo, kar je zaviralo njuno nemoteno delovanje oziroma razvoj. Tako trg kot drugi gospoščinski podložniki so se večkrat obrnili na Notranjeavstrijsko vlado, ki je barona večkrat opozorila na njegove dolžnosti. V magistrskem delu je transkribiran in analiziran zadnji del zapisnika, natančneje za leta od 1700 do 1759. Zajema zahteve, prošnje in potrjevanja mandatov trškega sveta, tožbe med podložniki gospoščine, protokole zemljiškega gospostva in dedovanja potomcev na podlagi zapuščinskega inventarja. Zapisnik nam dovolj nazorno prikaže delovanje gospoščine in odnos le-te do trga in predvsem njen avtokratski položaj, s katerim je narekovala usodo ljudi in delovanje podložnega trga ter okolice.
Ključne besede: Mursko polje, transkripcija, kruci, gospoščina Branek, trg Ljutomer
Objavljeno v DKUM: 03.12.2019; Ogledov: 1494; Prenosov: 209
Celotno besedilo (2,24 MB) |
8. Gospostvi Blagovna (z Rifnikom) in Žiče v terezijanski dobiNastja Brezovšek, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga z naslovom Gospostvi Blagovna (z Rifnikom) in Žiče v terezijanski dobi tematsko predstavlja razvojno pot dveh zemljiških gospostev, ki sta posestno vključevali tudi prostor širše okolice mojega domačega kraja. Osrednji del naloge je raziskava gradiva uradnega popisa prebivalstva iz leta 1754, ki je bil izveden v zvezi z davčno reformo vladarice Marije Terezije. Ta del vsebuje transkripcijo in obdelavo dveh popisov: prvi popis zajema gospostvo Blagovna z vključenim nekdanjim gospostvom Rifnik, drugi pa gospostvo Žiče. Popis ne predstavlja štetja prebivalstva v današnjem smislu besede, temveč je to imenski seznam hišnih gospodarjev in njihovih statusov. V gospostvu Blagovna najdemo predvsem kajžarje, katerim je glavni vir preživetja predstavljalo najemno ročno delo, in četrtinske kmete. V popisu gospostva Žiče pa po številu izstopajo polovični kmetje in vinogradniški kajžarji. Iz popisov je razvidno, koliko podložnih družin, in v katerih krajih, je sredi 18. stoletja živelo v okviru gospostev Blagovna in Žiče, ter socialna struktura obeh gospostev.
Ključne besede: Blagovna, Rifnik, Žiče, popis hiš leta 1754, transkripcija, prebivalstvo, Marija Terezija.
Objavljeno v DKUM: 28.02.2019; Ogledov: 1314; Prenosov: 152
Celotno besedilo (4,17 MB) |
9. Slovenska Bistrica z okolico v 18. stoletjuNina Levart, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo predstavlja strnjen prikaz dogajanja v mojem domačem kraju – mestu Slovenski Bistrici – in v bližnji okolici v času zgodnjega novega veka, s poudarkom na 18. stoletju. Razvoj mesta je umeščen v obdobje od njegovega nastanka v poznem srednjem veku vse do baročnega razcveta v terezijanskem obdobju. Poleg opisa pomembnejših dogodkov, ki so zaznamovali življenja tedanjih Slovenjebistričanov, magistrsko delo zajema tudi obrazložitev funkcioniranja mestne uprave, odnosa mesta do lastnika – deželnega kneza in do deželnih oblasti, vpliva mestne lege na gospodarski razvoj, poteka mestne urbanizacije, prikaz osnovnih demografskih podatkov, opis baročne kulturne dediščine ter predstavitev položaja cerkvenih ustanov, zemljiškega gospostva Bistriški grad, razvojnih faz gradu in vloge njegovih lastnikov.
Obdobju vladanja Marije Terezije (1740–1780) je namenjeno posebno poglavje, saj so njene za tisti čas sila radikalne reforme močno spremenile družbeno in naravno podobo takratnih slovenskih dežel. Monarhijo je celovito reorganizirala in modernizirala po zgledu razsvetljenskih načel. V okviru davčno-upravnih reform je izdala odlok o popisu imetnikov hiš po posameznih območjih. Za področje Slovenske Bistrice je bilo leta 1754 izvedenih pet popisov: popis imetnikov hiš, zavezanih davku mesta Slovenska Bistrica, popis imetnikov hiš, podložnih tukajšnjim cerkvenim ustanovam (mestni Župniji sv. Jerneja, združenim beneficijem minoritov v njihovem samostanu v Slovenski Bistrici in beneficiju sv. Ane) ter gospoščini Bistriški grad. V magistrsko delo so vključeni v transkriptivni obliki – iz gotice so prečrkovani v latinico. Analiza omenjenih virov prikaže njihovo pomembnost, saj vsebujejo veliko podatkov, ki zgodovinarju omogočajo spoznati tedanje gospodarske in socialne razmere v mestu in njegovi bližnji okolici.
Ključne besede: mesto Slovenska Bistrica, slovenjebistriške cerkvene ustanove, zemljiško gospostvo Bistriški grad, rodbina Attems, 18. stoletje, Marija Terezija, popis imetnikov hiš 1754, transkripcija.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1667; Prenosov: 242
Celotno besedilo (2,69 MB) |
10. Računalniški simbolni fonetični zapis slovenskega govoraMelita Zemljak Jontes, Zdravko Kačič, Simon Dobrišek, Jerneja Žganec Gros, Peter Weiss, 2002, izvirni znanstveni članek Opis: V slovenskem jezikovnem prostoru se je sredi 90. let pojavila težnja po enotnem računalniškem zapisu slovenskega govora. Ta bi standardiziral in poenotil raziskovalno delo na področju govornih in jezikovnih tehnologij, ki se nanaša na fonetične označitve slovenskih govorjenih besedil. Sodelovanje mariborske in ljubljanske skupine raziskovalcev (Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Pedagoška fakulteta; Fakulteta za elektotehniko, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša) je rodilo računalniški fonetični zapis simbolov IPA in MRPA. Predvsem slednji so velikega pomena za enostavno in prijazno računalniško podobo.
Ključne besede: slovenščina, fonetika, računalniški jezik, računalniška fonetična transkripcija, simbol MRPA, simboli IPA
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 3479; Prenosov: 198
 Povezava na datoteko |
