1. Podjetništvo mladih in umetna inteligenca: primerjalna analiza zaznavanja, sprejemanja in uporabe umetne inteligencePina Slaček, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava generacijske razlike v zaznavanju, sprejemanju in uporabi umetne inteligence med podjetniki v Sloveniji ter primerjalno analizira zaznane koristi, tveganja, priložnosti in ovire njenega uvajanja. V ospredju je podjetništvo mladih, pri čemer so analizirane značilnosti, motivacija, priložnosti in ovire za mlade, ki jih spremljajo pri uvajanju novih tehnologij v poslovne modele. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni koncepti podjetništva mladih, procesi digitalizacije ter vloga umetne inteligence kot orodja za optimizacijo procesov, personalizacijo storitev, podporo pri odločanju in razvoj inovativnih poslovnih modelov. Empirični del temelji na primerjalni analizi zaznav pozitivnih učinkov umetne inteligence (povečanje produktivnosti, inovativnosti, poslovne rasti in izboljšanje uporabniške izkušnje) ter negativnih učinkov (stroški implementacije, varnostni in etični pomisleki, odpor zaposlenih in strank). Primerjalno analizo smo izvedli med mlajšimi (18–34 let) in starejšimi (34+ let) podjetniki, pri čemer smo s statističnimi preizkusi ocenili razlike v percepciji pozitivnih in negativnih učinkov ter v pripravljenosti za uvajanje umetne inteligence v poslovne procese. Rezultati analize so pokazali, da mlajši podjetniki statistično značilno pogosteje zaznavajo pozitivne učinke in so bolj optimistični glede prihodnje vloge umetne inteligence, medtem ko med generacijami ni bilo razlik pri zaznavanju negativnih učinkov, kar kaže na univerzalnost teh pomislekov. Analiza velikosti učinka je potrdila, da imajo ugotovljene razlike praktični pomen, zlasti pri prihodnjih pričakovanjih glede dolgoročnega potenciala umetne inteligence. Sklepi naloge opozarjajo na potrebo po oblikovanju prilagojenih podpornih politik in programov, ki bodo mladim podjetnikom olajšali sprejemanje in uporabo umetne inteligence, hkrati pa zmanjšali tveganja in digitalne neenakosti med podjetniki različnih generacij.
Ključne besede: podjetništvo mladih, umetna inteligenca, generacijske razlike, digitalna transformacija, digitalizacija, percepcija in sprejemanje umetne inteligence, podporne politike in programi, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 07.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (1,68 MB) |
2. Izzivi računovodskega spremljanja upravljanja skladišč v povezavi z umetno inteligenco v podjetju xLuka Sobočan, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava izzive računovodskega spremljanja in upravljanja skladišča v podjetju X, pri čemer je poseben poudarek namenjen vplivu digitalizacije ter postopni uvedbi tehnologij umetne inteligence. V središču raziskave so sodobni trendi digitalne preobrazbe, ki temeljito spreminjajo tradicionalne pristope k upravljanju zalog in s tem povezano računovodsko spremljanje.
Analiza obstoječega stanja pred uvedbo digitalizacije je pokazala številne težave: zamude pri evidentiranju prejema blaga, netočnosti med inventuro, neučinkovito rabo skladiščnega prostora, pomanjkanje ažurnih informacij o stanju zalog ter šibko sledljivost materialnega toka. Te pomanjkljivosti so negativno vplivale na notranje poslovne procese, kakovost računovodskih podatkov in zadovoljstvo kupcev.
Z uvedbo sodobnih digitalnih rešitev, kot so sistem za upravljanje skladišča (WMS), prenosni terminali, avtomatizacija procesov in povezava z računovodskimi moduli, se je učinkovitost bistveno povečala. Časovno trajanje ključnih opravil se je skrajšalo, napake so se zmanjšale, preglednost zalog se je izboljšala, prav tako pa tudi zanesljivost podatkov in njihova ažurnost. Posledično je digitalna transformacija okrepila povezavo med računovodstvom in operativnimi procesi podjetja, kar je omogočilo bolj ažurno, podatkovno podprto poročanje ter učinkovitejše spremljanje in obvladovanje stroškov.
Rezultati raziskave potrjujejo, da digitalna preobrazba skladiščnih procesov prinaša številne koristi, med katerimi izstopajo večja natančnost, boljša sledljivost, hitrejše izvajanje procesov ter zmanjšanje stroškov, povezanih z naročanjem in zalogami. Sklepni del potrjuje obe postavljeni hipotezi in na podlagi analize poda konkretne predloge za nadaljnji razvoj: razširitev sistemske integracije, vključitev napredne analitike ter postopno uvajanje umetne inteligence pri napovedovanju in odločanju. Digitalizacija se tako izkaže kot ključen dejavnik dolgoročne konkurenčnosti, prilagodljivosti in strateškega razvoja podjetja v hitro spreminjajočem se tržnem okolju.
Ključne besede: skladiščni procesi, upravljanje skladišč, računovodsko spremljanje skladišč, digitalna transformacija, umetna inteligenca.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,61 MB) |
3. Vpliv umetne inteligence na destinacijski management slovenskih destinacij : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaKatarina Novak, 2025, diplomsko delo Opis: Umetna inteligenca postaja pomemben dejavnik v turizmu, saj omogoča razvoj novih rešitev, ki izboljšujejo uporabniško izkušnjo in povečujejo konkurenčnost destinacij. V zadnjih letih se je uporaba umetne inteligence v turizmu močno razširila, kar je spodbudilo raziskavo o njenem vplivu na destinacijski management v Sloveniji. Cilji v teoretičnem delu zajemajo pregled strokovne in znanstvene literature o destinacijskem managementu, tehnološkem napredku v turizmu in vlogi umetne inteligence. Posebej je opredeljena oblike umetne inteligence in njene aplikacije, kot so personalizacija ponudbe, digitalni marketing, podatkovna analitika in napovedovanje trendov. V empiričnem delu so z metodo kvalitativnega raziskovanja bili izvedeni polstrukturirani intervju s predstavniki enajstih slovenskih destinacij. Zbrani odgovori so bili analizirani s pomočjo tematskega kodiranja, in sicer je na ta način bila raziskana trenutna praksa, priložnosti in ovire pri uporabi umetne inteligence v destinacijskem managementu. Ugotovljeno je bilo, da destinacije umetno inteligenco prepoznavajo kot ključno za prihodnji razvoj, vendar se pri implementaciji soočajo z izzivi, kot so pomanjkanje finančnih sredstev, znanja in vprašanja varstva podatkov. V zaključku so bila podana priporočila za nadaljnjo digitalno transformacijo slovenskega turizma.
Ključne besede: umetna inteligenca, destinacijski management, digitalna transformacija, turizem, prihodnost turizma
Objavljeno v DKUM: 29.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (821,50 KB) |
4. Prenova poslovne aplikacije Delovodnik: vpliv sodobnih tehnologij na uporabniško izkušnjo v Telekomu SlovenijeMatic Marušič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava prenovo poslovne aplikacije Delovodnik v podjetju Telekom Slovenije, s poudarkom na uporabi sodobnih tehnologij ter izboljšanju uporabniške izkušnje. Prenova je bila izvedena s pomočjo modernih ogrodij ter zasnovana kot modularna in odzivna spletna rešitev. Uporabniška izkušnja je bila ocenjena s pristopom metodološke triangulacije, ki je vključevala standardizirani vprašalnik SUS, lestvico UEQ in odprta vprašanja z dodatnimi Likertovimi ocenami. Rezultati kažejo izboljšave v zaznani učinkovitosti, stabilnosti, estetiki in intuitivnosti. Naloga ponuja tudi smernice za nadaljnji razvoj podobnih informacijskih rešitev.
Ključne besede: prenova aplikacije, digitalna transformacija, uporabniška izkušnja, poslovna programska oprema, informacijski sistem
Objavljeno v DKUM: 22.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (3,54 MB) |
5. Proces digitalne transformacije podjetja: analiza primera GIC GRADNJE d.o.o.Kaja Horvat, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnavan proces digitalne transformacije, s poudarkom na analizi primera podjetja GIC GRADNJE d. o. o. Digitalna transformacija se kaže kot kompleksen proces, ki presega zgolj uvajanje novih tehnologij, saj vključuje tudi spremembe poslovnih modelov, organizacijske strukture in kulture podjetja. Problem, ki ga izpostavimo, je zaostajanje gradbene panoge na področju digitalizacije, kar negativno vpliva na njeno produktivnost in konkurenčnost. Na podlagi teoretičnih izhodišč in empirične raziskave ugotavljamo, da digitalna transformacija prinaša podjetju številne koristi, kot so večja transparentnost in sledljivost projektov, izboljšana komunikacija med oddelki ter učinkovitejša raba virov. Prav tako je raziskava potrdila, da zunanje podporno okolje pomembno prispeva k uspešni izvedbi transformacije. Posebej pomembno je, da transformacija v proučevanem podjetju ni zmanjšala števila zaposlenih, temveč je spremenila naravo njihovega dela in spodbudila razvoj novih kompetenc. Podjetje GIC GRADNJE d. o. o. je v raziskavi predstavljeno kot primer dobre prakse, saj je pravočasno prepoznalo koristi in potrebo po digitalni transformaciji ter s tem izboljšalo svojo konkurenčnost in položaj v panogi. Digitalna transformacija ni več zgolj trend, temveč postaja nujen pogoj za dolgoročno konkurenčnost podjetij.
Ključne besede: digitalna transformacija, digitalna poslovna strategija, gradbeništvo, konkurenčnost, analiza primera.
Objavljeno v DKUM: 09.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,37 MB) |
6. Vpliv sprememb v poslovnem okolju na strategijo uporabe umetne inteligence visokotehnoloških podjetij v zdaToš Vovk, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi raziskujem vplive sprememb v poslovnem okolju na strategijo uporabe umetne inteligence (AI) v visokotehnoloških podjetjih v ZDA. Osredotočil se bom na ključnem dejavnike, kot so regulativni okviri, tehnološki napredek in tržna dinamika, ter analiziral njihov vpliv na prilagajanju strategij AI. Rezultati študija kažejo, da se odzivnost podjetja na te spremembe uspešno integrira v svoj poslovni model, kar vpliva na njihovo konkurenčnost. Sklepi poudarjajo pomenom Prilagodljivost strateška načrtovanja AI v hitro spreminjajočem se okolju.
Ključne besede: umetna inteligenca, strateško upravljanje, visokotehnološko podjetje, poslovno okolje, digitalna transformacija, ZDA.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,21 MB) |
7. Prenova procesa ocenjevanja bruto domačega proizvodaPrimož Jenčič, 2025, magistrsko delo Opis: Zaključno delo se posveča analizi avtomatizacije izračuna letne ocene BDP na Statističnem uradu Republike Slovenije. Cilj je bil prepoznati izzive in dobre prakse projekta, oceniti njegovo uspešnost ter predlagati izboljšave za njegovo hitrejšo realizacijo. S pomočjo intervjujev in analize dokumentacije smo projekt ovrednotili z vidika časovne učinkovitosti, vpliva na uporabnike, poslovnih učinkov in tehnološke pripravljenosti. Na podlagi te ocene smo izpostavili prednosti in slabosti projekta ter pripravili predloge za izboljšavo. Predlagali smo organizacijske prilagoditve, uvedbo sodobnih managerskih orodij, uporabo pristopov za motiviranje razvojne ekipe ter vzpostavitev sistematičnega spremljanja uspešnosti. Dolgoročne učinke prenove in uspešnost projekta pa bo mogoče v celoti oceniti šele v nekaj letih po zaključku projekta.
Ključne besede: prenova procesa, digitalna transformacija, digitalizacija, javna uprava, BDP
Objavljeno v DKUM: 10.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,72 MB) |
8. Zelena digitalna transformacijaAmar Nuhbegović, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava preplet digitalne transformacije in trajnostnega razvoja podjetij, pri čemer je poseben poudarek namenjen konceptu zelene digitalne transformacije. Z izhodiščem, da digitalna transformacija v sodobnem poslovnem okolju ni več izbira, temveč nujnost, delo raziskuje, kako lahko podjetja z uporabo naprednih digitalnih tehnologij, kot so umetna inteligenca, internet stvari, veliki podatki, robotika in digitalni dvojčki, izboljšajo svojo konkurenčnost, operativno učinkovitost in obenem prispevajo k trajnostnemu razvoju.
Delo raziskuje tudi vpliv digitalizacije na ESG-dimenzije ter izpostavi koristi in izzive, ki jih ta prehod prinaša – od zmanjšanja ogljičnega odtisa in boljše porabe virov do vprašanj, kot so digitalna neenakost, varnost podatkov in nastanek elektronskih odpadkov.
V sklopu raziskave so analizirani konkretni primeri podjetij, ki s pomočjo digitalnih rešitev uspešno uresničujejo trajnostne strategije in obenem gradijo svojo vlogo kot družbeno odgovorni akterji z večjo prepoznavnostjo na trgu. Ugotovitve potrjujejo, da lahko digitalna transformacija deluje kot ključen pospeševalec trajnostnega razvoja, kadar temelji na premišljenem, strateškem pristopu, odgovornem vodenju in dolgoročni viziji. Vse postavljene raziskovalne hipoteze so bile potrjene, saj rezultati kažejo na močno povezavo med uspešno digitalizacijo, odgovornim poslovanjem in pozitivnim vplivom na trajnostne cilje podjetij.
Magistrsko delo s tem prispeva k boljšemu razumevanju pomena celovite digitalne in trajnostne transformacije ter osvetljuje, kako lahko podjetja s premišljenim povezovanjem teh dveh področij ne le izboljšajo svojo učinkovitost, temveč tudi okrepijo svoj ugled in družbeni vpliv v smeri dolgoročne trajnosti.
Ključne besede: digitalna transformacija, digitalizacija, trajnostni razvoj, krožna ekonomija, družbena odgovornost, okolje, industrija 4.0
Objavljeno v DKUM: 03.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (3,99 MB) |
9. Implementacija avtomatizacije robotskih procesov v podjetjeAjda Imerović, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu se osredotočamo na implementacijo robotizirane procesne avtomatizacije (angl. Robotic Process Automation; RPA) v poslovne procese podjetij. Obravnavamo prehod od tradicionalne avtomatizacije poslovnih procesov (angl. Business Process Automation; BPA) k RPA in analiziramo ključne izzive, s katerimi se podjetja soočajo pri uvajanju te tehnologije. Podrobno predstavljamo prednosti RPA, kot so povečanje operativne učinkovitosti, zmanjšanje stroškov in odprava napak, kot tudi morebitne slabosti, predvsem v povezavi z zaposlitvenimi skrbmi in tehnološko pripravljenostjo podjetij. Raziskava vključuje tudi analizo dejavnikov, ki vplivajo na sprejetje RPA, med drugim pomanjkanje tehničnega znanja in zaskrbljenost zaposlenih glede izgube delovnih mest. Poleg tega predstavimo študijo primera, ki ponazarja uspešno implementacijo RPA v podjetju, skupaj z oceno, kako je ta tehnologija vplivala na poslovne procese in uspešnost. Na podlagi dobljenih rezultatov podamo sklepe o tem, kako lahko podjetja učinkovito uvajajo RPA za optimizacijo poslovanja ter hkrati uspešno obvladujejo izzive, povezane z njeno implementacijo.
V nadaljevanju se posvetimo tudi širšemu kontekstu RPA, vključno z njegovo nadgradnjo v obliko inteligentne procesne avtomatizacije (angl. Intelligent Process Automation; iPA), ki vključuje tehnologije, kot so umetna inteligenca in strojno učenje. Pojasnjujemo razliko med BPA, RPA in IPA ter izpostavljamo primernost posameznih pristopov glede na kompleksnost procesov in cilje podjetja. Predstavljamo različna orodja za RPA, kot so UiPath, Automation Anywhere in Microsoft Power Automate, ter analiziramo njihovo uporabnost v različnih poslovnih kontekstih. Poseben poudarek namenjamo tudi vplivu RPA na delovno silo, potrebi po preoblikovanju vlog zaposlenih, razvoju novih kompetenc in strategijah za upravljanje sprememb. Naša študija primera vključuje podroben prikaz razvoja RPA rešitve v okolju SAP z uporabo orodja UiPath, kjer na praktičnem primeru prikazujemo vse faze – od priprave do izvedbe in vrednotenja rezultatov. Zaključujemo z ugotovitvijo, da lahko podjetja z ustrezno strategijo, vključevanjem zaposlenih in kontinuiranim spremljanjem uspešnosti dosegajo pomembne poslovne koristi ob uvedbi RPA.
Ključne besede: robotizirana procesna avtomatizacija, avtomatizacija poslovnih procesov, implementacija RPA, digitalna transformacija, optimizacija poslovanja, UiPath
Objavljeno v DKUM: 26.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,21 MB) |
10. Oblačne CRM rešitveJon Cesar, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava oblačne CRM rešitve kot ključno orodje za digitalno transformacijo podjetij. Predstavljeni so temeljni koncepti računalništva v oblaku, storitveni in namestitveni modeli (IaaS, PaaS, SaaS), ter prednosti in slabosti uporabe takšnih rešitev. Poseben poudarek je namenjen primerjavi dveh vodilnih oblačnih CRM sistemov – Salesforce in Microsoft Dynamics 365 – z vidika funkcionalnosti, cene, uporabniške izkušnje, mobilne dostopnosti in vključenosti umetne inteligence. Ugotovitve kažejo, da ima vsaka rešitev svoje prednosti glede na potrebe podjetij različnih velikosti in tehnološke usmerjenosti.
Ključne besede: Oblačne rešitve, CRM sistemi, računalništvo v oblaku, Salesforce Microsoft Dynamics 365, digitalna transformacija, upravljanje odnosov s strankami, poslovna programska oprema.
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,36 MB) |
