| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 105
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki oblikovanja in izbire metode transfernih cen
Ana Štern, 2023, magistrsko delo

Opis: Čezmejne transakcije znotraj podjetja med povezanimi strankami se imenujejo transferne cene. Transferne cene so praksa določanja cene, po kateri bi moral biti prenos blaga ali storitev med povezanimi gospodarskimi subjekti v različnih državah. Transferne cene vplivajo na davke, izplačane plače, carine, tarife, prometne davke, davke na dodano vrednost, okoljske davke in druge državne pristojbine. Zmanjšanje davkov na dobiček podjetja je lahko občasno v nasprotju z drugimi cilji, ki jih najvišje vodstvo podjetja želi doseči s transfernimi cenami. Podjetja pogosto izkoriščajo mehanizem transfernih cen, da bi se izognila previsokim plačilom davkov v nekaterih državah. Za zmanjšanje svojih davčnih računov lahko podjetje uporabi transferne cene tako, da prijavi več dohodka v državah z nizkimi davki in manj dohodka v državah z visokimi davki. Pri tem je potrebno dobro preučiti davčno zakonodajo držav, saj davčni zakoni različnih držav omejujejo transferne cene, ki podjetja lahko uporabijo. Na splošno se uporabljajo številni pristopi transfernih cen. Pristop, ki ga podjetja uporabijo je določen z njihovimi politikami ali cilji, ki jih želijo doseči. Smernice OECD delijo metode oblikovanja transfernih cen v dve skupini in sicer v tradicionalne transakcijske metode in metode transakcijskega dobička. V zadnjih letih so postale transferne cene predmet zanimanja številnih teoretikov in regulatornih organov, tako zaradi ugotavljanja njihovih učinkov na poslovanje, kot tudi zaradi možnosti izkoriščanja davčnih utaj. Osnove za delovanje transfernih cen podajajo smernice OECD, ki jih podrobneje razčlenjujejo nacionalni davčni zakoni in predpisi za njihovo uporabo. Smernice OECD obravnavajo vse relevantne subjekte, okoliščine in pogoje za oblikovanje transfernih cen, identifikacijo in razlago metodologije za oblikovanje transfernih cen ter zagotavljanje objektivnih dokazov o uporabi načela neodvisnosti. Vse to smernice proučujejo z namenom uporabe zakonskih predpisov na področju določanja transfernih cen in preprečevanja davčnega izogibanja. Namen tega prispevka je preučiti dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje in izbiro metod transfernih cen. Matične ali hčerinske družbe morajo pri določanju transfernih cen upoštevati dejavnike, ki so si med seboj različni in pomembno vplivajo na odločitev podjetja glede poslovanja v določeni državi ter na politiko podjetja pri določanju transfernih cen. Dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje transfernih cen lahko razvrstimo v štiri skupine in sicer: pravni dejavniki, politični in socialni dejavniki, zunanji dejavniki in notranji dejavniki. Omenjeni dejavniki pomembno vplivajo na to katero izmed petih znanih metod bo organizacija uporabila za oblikovanje transfernih cen pri svojem poslovanju. Da bi dosegli zastavljene cilje smo v raziskovalnem delu naloge izvedli kratek vprašalnik z organizacijami, ki uporabljajo transferne cene. Pridobljeni podatki s pomočjo vprašalnika nam dajejo vpogled v uporabo transfernih cen v organizacijah. S pomočjo pridobljenih podatkov smo v raziskovalnem delu preverili zastavljene hipoteze, ter primerjali z raziskavo pridobljene podatke s podatki že izvedenih raziskav na tem področju.
Ključne besede: Transferne cene, metode transfernih cen, dejavniki transfernih cen, čezmejne transakcije, povezane osebe.
Objavljeno v DKUM: 15.11.2023; Ogledov: 379; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

2.
Vplivi sodobnih tehnologij v video igrah na igralce v Sloveniji : magistrsko delo
Jan Strmšek, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se osredotočamo na uporabo plenilskih škatel (angleško Loot box) ter na povezavo odpiranja tovrstnih škatel z nagnjenostjo k zasvojenosti in igranju iger na srečo. Naš glavni cilj je bil s pomočjo vprašalnika pridobiti podatke o odpiranju in kupovanju plenilskih škatel ter drugih mikro transakcij in povezavo z zasvojenostjo z odpiranjem plenilskih škatel. Spletni anketni vprašalnik z 11 vprašanji smo razširili med igralce video iger po Sloveniji in pridobili njihovo mnenje o naklonjenosti, uporabi plenilskih škatel. Ob koncu raziskave se je izkazalo, da obstaja statistično značilen vpliv kupovanja plenilskih škatel na nagnjenost k zasvojenosti. Prav tako smo ugotovili, da so tisti, ki so odprli manj škatel (1–5), bili manj naklonjeni tipu »pay to win« v primerjavi s tistimi, ki so odprli 6–30 in več kot 30 škatel. Prav tako smo ugotovili, da med starostjo in odpiranjem plenilskih škatel obstaja statistično značilna povezava in da mlajši (18–25 let) kupujejo več plenilskih škatel kot starejši (26–44 let). Ti rezultati lahko služijo prihodnjim raziskavam, izvedenim na tem področju v Sloveniji, ali pa so le vpogled za nova pravila na področju plenilskih škatel v video igrah v Sloveniji (na primer za ZPS).
Ključne besede: Plenilske škatle, Video, Mikro transakcije
Objavljeno v DKUM: 26.10.2022; Ogledov: 584; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

3.
Poročanje javnih družb o poslih s povezanimi strankami
Stela Šalamon, 2022, magistrsko delo

Opis: Predmet raziskovanja magistrskega dela je poročanje javnih družb o poslih s povezanimi strankami (ang. related party transactions). Delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo s pomočjo zakonodaje in ustreznega Mednarodnega računovodskega standarda predstavili pojma javne družbe in povezane stranke, proučili pa smo še Mednarodni standard revidiranja MSR 550 in na podlagi slednjega predstavili še revizorjevo vlogo v podjetju. Proučili smo tudi forenzični vidik zunanjega gospodarskega revidiranja in okvirno predstavili revizorjevo vlogo z gospodarskim kriminalom. Drugi, empirični del magistrskega dela, temelji na analiziranju letnih poročil javnih družb, ki poročajo o transakcijah med povezanimi strankami, pri čemer smo zajeli deset javnih družb, ki so uvrščene v Prvo kotizacijo Ljubljanske borze. Dve od postavljenih hipotez lahko potrdimo, in sicer prvo, da je vloga revizorja v zvezi s poročanjem o transakcijah s povezanimi strankami preprečevanje in odkrivanje prevar, in drugo, da med kategorijami povezanih strank, glede na obseg transakcij, prevladuje kategorija »podjetja v skupini«. Tretjo hipotezo, ki pravi, da vrednost transakcij med posameznimi povezanimi strankami v povprečju ne presega več kot 5 % vseh transakcij podjetja, pa smo zavrnili, saj smo ugotovili močno odvisnost obvladujoče družbe od svojih povezanih strank, kar smo prikazali tudi s tortnim grafom.
Ključne besede: povezane stranke, javne družbe, revizor, letna poročila, transakcije
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 559; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

4.
Analiza dejavnikov gibanja valutnega para evro/ameriški dolar
Marko Bošnjak, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu analiziramo dejavnike, ki vplivajo na gibanje valutnega para EUR/USD. Vsaka država ali denarna unija ima svojo valuto. Menjava valute ene za drugo nam omogoča devizni trg, ki pa nam poda vrednost deviznega tečaja. Devizni tečaj je pomemben podatek, saj omogoča primerjavo vrednosti določenega blaga v različnih delih sveta. V teoretičnem delu opredelimo in podrobneje obrazložimo teoretično osnovo deviznega tečaja in določitev njegove vrednosti. Opišemo tudi teorije deviznega tečaja ter dejavnike, ki vplivajo na njegovo spremembo. Definiramo devizni trg in predstavimo njegove udeležence in transakcije, ki se na trgu odvijajo. Empirični del diplomskega projekta zajema analizo dejavnikov, ki vplivajo na gibanje valutnega para EUR/USD. Namen analize je obrazložitev dejavnikov, ki so vplivali na spremembe vrednosti tega valutnega para. Po izvedeni analizi bomo razumeli kako se vrednost valutnega para EUR/USD giblje v odvisnosti od sprememb makroekonomskih dejavnikov ter tekočega dela plačilne bilance. Zaradi kompleksnosti problema in posledic tveganja s to analizo želimo doseči dober okvir za napovedovanje prihodnjih sprememb.
Ključne besede: valutni par, devizni trg, devizni tečaj, makroekonomski dejavniki, transakcije, plačilna bilanca.
Objavljeno v DKUM: 06.09.2021; Ogledov: 1400; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

5.
Izboljšava transakcije v programu SAP : diplomsko delo
David Skok, 2020, diplomsko delo

Opis: S to nalogo želimo prikazati, kako smo dosegli pohitritev programskih rešitev SAP, ki so bile zaradi vse večjega obsega dela nujno potrebne in niso zadoščale trenutnim programskim rešitvam. Naloge smo se lotili tako, da smo transakcijo v programu SAP izboljšali, saj so je uporabniki vajeni in ne bo potrebe po dodatnih izobraževanjih. Posledično lahko rešitve dosežemo v hitrejšem času kot sicer. S pohitritvijo programskih rešitev smo prišli do pričakovanih rezultatov, delo uporabnikov je sedaj hitrejše, natančnejše ter brez napak. Sedaj se lahko zanesejo na proces avtomatizacije in so skoraj neodvisni od človeškega faktorja. S pohitritvijo programskih rešitev smo ugodili tudi poslovodstvu, ker smo zmanjšali stroške, ki so nastali zaradi napak, ki so se prej dogajale.
Ključne besede: program SAP, izboljšava transakcije, pohitritev, produktivnost
Objavljeno v DKUM: 01.12.2020; Ogledov: 1719; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

6.
(POPRAVEK) ODBITKA TER (POPRAVEK) OBRAČUNANEGA DDV V STEČAJNEM POSTOPKU NAD PRAVNO OSEBO
Sandi Mrvar, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi prikazujem prepletanje nacionalne davčne in insolvenčne zakonodaje v zvezi s popravkom obračunanega in popravkom odbitka DDV v primeru neplačanih transakcij v stečajnem postopku. DDV direktiva državi članici dopušča, da določi pogoje popravljanja davčne osnove v primeru, da ostanejo transakcije neplačane, hkrati pa DDV direktiva državi članici nalaga, da določi podrobnosti v primeru, da zahteva tudi popravek odbitka DDV v primeru, da ostanejo transakcije neplačane. Nacionalna zakonodaja podrobnosti v zvezi s popravkom odbitka v primeru neplačanih transakcij ne vsebuje. Zdi se, da izvršilna veja preko pojasnil ter posamičnih aktov ter sodna veja s sodnimi odločbami določata materijo, ki priteče zakonodajalcu. Magistrska naloga predvsem nacionalno davčno ureditev popravka odbitka od neplačanih transakcij postavlja predvsem v kontekst DDV direktive ter v kontekst razumevanja in argumentacije v pravu.
Ključne besede: Popravek davčne osnove, popravek obračunanega DDV, popravek odbitka DDV, neplačane transakcije, stečajni postopek.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 1808; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

7.
UVEDBA PLAČILNEGA SREDSTVA BITCOIN V SPLETNI TRGOVINI MANJŠEGA PODJETJA
Leon Vidovič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomska naloga predstavlja Bitcoin kot plačilno sredstvo, njegove lastnosti, njegove prednosti in pomanjkljivosti. Naredili smo primerjavo z drugimi kriptovalutami, ki so ravno tako zanimive in unikatne. Poskušali smo uvesti to revolucionarno valuto kot dodatno možnost za plačilo v manjšem podjetju. Podrobneje v njihovi spletni trgovini. Naredili smo raziskavo med različnimi rešitvami, ki so na trgu, tako da smo jih nekaj tudi preverili v praksi. Poskusili smo integrirati novo plačilno sredstvo v že obstoječ sistem spletne trgovine. Izvedli smo tudi testne nakupe.
Ključne besede: Kriptovalute, Bitcoin, Veriga blokov, Plačilni procesorji, Transakcije, Protokoli
Objavljeno v DKUM: 07.10.2016; Ogledov: 2529; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

8.
OBRAČUNAVANJE DDV PRI VERIŽNIH TRANSAKCIJAH
Lilijana Kšela, 2016, magistrsko delo

Opis: Med pomembnimi mejniki v razvoju evropskega sistema DDV moramo vsekakor omeniti 1. januar 1992, ko so bile odpravljene davčne meje med državami članicami Evropske unije. Če se je do tega datuma dobava blaga v drugo državo članico Evropske unije štela kot izvoz blaga, ki so ga nadzorovali carinski organi, je s tem dnem odpravljen oziroma prepovedan nadaljnji sistematičen nadzor blaga, ki se dobavlja iz ene države v drugo. Carinski organi so izgubili svoje pristojnosti za nadzor tega dela trgovine na notranjem trgu; obstoječe nadzorne mehanizme so nadomestili novi, pristojnost pa se je prenesla na davčne organe. Del nalog, ki jih je do vstopa Slovenije v Evropsko unijo opravljala carina, je odpadel na davčne zavezance. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo se je povečala tudi zunanjetrgovinska menjava. Zaradi povečanega poslovanja Slovenije z državami članicami Evropske unije so se začeli pojavljati tristranski posli in posledično tudi verižni posli med večimi udeleženci. Pravi tristranski posli potekajo med tremi udeleženci (pridobitelj, dobavitelj in prejemnik), ki so identificirani za davek na dodano vrednost v svoji državi Evropske unije. Blago poteka med udeleženci v verigi, in sicer od dobavitelja do prejemnika blaga. Pridobitelj nastopa med njima le kot neke vrste posrednik. Ti posli so z davčnega vidika v Zakonu o davku na dodano vrednost posebej urejeni. Problem nastopi pri nepravih tristranskih poslih in verižnih poslih, npr. ko je eden od udeležencev fizična oseba, ko nastopa udeleženec iz tretje države, ko so udeleženi več kot trije davčni zavezanci, itd… V okviru magistrske naloge bom analizirala osnovne značilnosti pravih tristranskih poslov, nepravih tristranskih poslov in verižne posle. Glede na to, da je pri pravih tristranskih poslih določen kraj obdavčitve in pogoji, na osnovi katerih kupec ne obračuna DDV od pridobitve blaga, je potrebno pri nepravih tristranskih poslih in verižnih poslih pred določitvijo kraja in časa nastanka davčne obveznosti ugotoviti, kje je dobavitelj prenesel lastništvo na blagu na pridobitelja in kje mu je izročil blago. Z davčnega vidika so ti posli zelo zahtevni, zato je v Šesti smernici določena posebna ureditev, ki želi te posle poenostaviti in jih obdavčit le enkrat.
Ključne besede: tristranski posli oziroma verižne transakcije, davčna obveznost, davek na dodano vrednost (DDV), obrnjeno davčno breme, identifikacijska številka za DDV, neplačujoči gospodarski subjekt, davčni vrtiljak, pridobitev blaga, dobava blaga, uvoz, izvoz, evropsko tržišče.
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 2932; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

9.
OPCIJSKA OBDAVČITEV Z DAVKOM NA DODANO VREDNOST PRI PROMETU NEPREMIČNIN
Nevenka Simić Mićunović, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so obravnavani problemi, ki so povezani z nepravočasno predložitvijo izjave, kot enim izmed pogojev za uporabo pravice do izbire za obdavčitev (opcijska obdavčitev) pri prometu z nepremičninami, ki jo predvideva Direktiva v 137. členu in ZDDV-1 v 45. členu. Slednji določa, da mora biti izjava predložena davčnemu organu pred opravljeno dobavo s strani obeh pogodbenih strank. Iz strokovne in sodne prakse izhaja, da pogodbeni stranki dostikrat ne znata pravilno opredeliti trenutka dobave z nepremičnino, kar je najpogosteje razlog, da pride do zamude pri predložitvi izjave. Posledica takega dejanja se izraža v nepriznavanju pravice do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost pri kupcu, ker niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za opcijsko obdavčitev izpeljanega posla in v obveznosti popravka odbitka davka pri prodajalcu. Postavlja se vprašanje, ali taka posledica predstavlja kršitev načela nevtralnosti in sorazmernosti, ki sta dve izmed osnovnih načel skupnega sistema davka na dodano vrednost, zato je potrebno ugotoviti, ali so pogoji za opcijsko obdavčitev, predpisani z ZDDV-1 in predvsem pogoj predložitve izjave v skladu s smernicami Direktive in pravom EU. Dejstvo je, da morajo države članice pri določanju nacionalne zakonodaje in ukrepov spoštovati pravni red EU (npr. uredbe, direktive ipd.) in v okviru tega pri sprejemanju ukrepov ne smejo preseči tistega, kar je potrebno za dosego zastavljenih ciljev. Iz prakse Sodišča EU izhaja, da imajo države članice pri določanju pogojev za opcijsko obdavčitev široko diskrecijsko pravico, kar pomeni, da so samostojne pri določanju pogojev za izvajanje pravice do izbire za obdavčitev in tudi pri določanju omejitev obsega te pravice, vendar morajo pri tem spoštovati načela skupnega sistema davka na dodano vrednost, predvsem načeli davčne nevtralnosti in sorazmernosti.
Ključne besede: davek na dodano vrednost, opcijska obdavčitev, nepremičnine, pravica do odbitka vstopnega davka, nepravočasna predložitev izjave, transakcije z nepremičninami, oprostitve, trenutek dobave, diskrecijska pravica (pravica do proste presoje), načelo davčne nevtralnosti, načelo sorazmernosti
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1860; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

10.
PRISTOPI K MONETIZACIJI MOBILNIH APLIKACIJ
Gregor Plavčak, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema pregled prihodkovnih modelov in različnih pristopov monetizacije mobilnih aplikacij. Predstavili smo ponudnike mobilnih operacijskih sistemov, proizvajalce pametnih naprav, distribucijske platforme, mobilne operaterje, ponudnike mobilnih aplikacij in končne uporabnike. Raziskali in predstavili smo brezplačni prihodkovni model, plačljivi prihodkovni model, prihodkovni model mikro transakcij, naročnin, oglaševanja, partnerstva in podpornih aplikacij. Na kratko smo analizirali ponudnike distribucijskih platform, mikro transakcij in oglaševanja. Na podlagi zbranega znanja smo za konkretni primer mobilne aplikacije izbrali kombinacijo prihodkovnih modelov in opisali način vključitve v aplikacijo.
Ključne besede: informacijske rešitve, mobilne aplikacije, prihodkovni modeli, mikro-transakcije, oglaševa-nje, sistemi lojalnosti, mobilni operacijski sistemi
Objavljeno v DKUM: 13.09.2016; Ogledov: 1382; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici