1. Izboljšava transakcije v programu SAPDavid Skok, 2020, diplomsko delo Opis: S to nalogo želimo prikazati, kako smo dosegli pohitritev programskih rešitev SAP, ki so
bile zaradi vse večjega obsega dela nujno potrebne in niso zadoščale trenutnim
programskim rešitvam. Naloge smo se lotili tako, da smo transakcijo v programu SAP
izboljšali, saj so je uporabniki vajeni in ne bo potrebe po dodatnih izobraževanjih.
Posledično lahko rešitve dosežemo v hitrejšem času kot sicer.
S pohitritvijo programskih rešitev smo prišli do pričakovanih rezultatov, delo uporabnikov
je sedaj hitrejše, natančnejše ter brez napak. Sedaj se lahko zanesejo na proces
avtomatizacije in so skoraj neodvisni od človeškega faktorja.
S pohitritvijo programskih rešitev smo ugodili tudi poslovodstvu, ker smo zmanjšali
stroške, ki so nastali zaradi napak, ki so se prej dogajale.
Ključne besede: program SAP, izboljšava transakcije, pohitritev, produktivnost
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 365; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,85 MB) |
2. (POPRAVEK) ODBITKA TER (POPRAVEK) OBRAČUNANEGA DDV V STEČAJNEM POSTOPKU NAD PRAVNO OSEBOSandi Mrvar, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi prikazujem prepletanje nacionalne davčne in insolvenčne zakonodaje v zvezi s popravkom obračunanega in popravkom odbitka DDV v primeru neplačanih transakcij v stečajnem postopku. DDV direktiva državi članici dopušča, da določi pogoje popravljanja davčne osnove v primeru, da ostanejo transakcije neplačane, hkrati pa DDV direktiva državi članici nalaga, da določi podrobnosti v primeru, da zahteva tudi popravek odbitka DDV v primeru, da ostanejo transakcije neplačane. Nacionalna zakonodaja podrobnosti v zvezi s popravkom odbitka v primeru neplačanih transakcij ne vsebuje. Zdi se, da izvršilna veja preko pojasnil ter posamičnih aktov ter sodna veja s sodnimi odločbami določata materijo, ki priteče zakonodajalcu. Magistrska naloga predvsem nacionalno davčno ureditev popravka odbitka od neplačanih transakcij postavlja predvsem v kontekst DDV direktive ter v kontekst razumevanja in argumentacije v pravu.
Ključne besede: Popravek davčne osnove, popravek obračunanega DDV, popravek odbitka DDV, neplačane transakcije, stečajni postopek.
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 1021; Prenosov: 105
Celotno besedilo (2,19 MB) |
3. UVEDBA PLAČILNEGA SREDSTVA BITCOIN V SPLETNI TRGOVINI MANJŠEGA PODJETJALeon Vidovič, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Diplomska naloga predstavlja Bitcoin kot plačilno sredstvo, njegove lastnosti, njegove prednosti in pomanjkljivosti. Naredili smo primerjavo z drugimi kriptovalutami, ki so ravno tako zanimive in unikatne. Poskušali smo uvesti to revolucionarno valuto kot dodatno možnost za plačilo v manjšem podjetju. Podrobneje v njihovi spletni trgovini. Naredili smo raziskavo med različnimi rešitvami, ki so na trgu, tako da smo jih nekaj tudi preverili v praksi. Poskusili smo integrirati novo plačilno sredstvo v že obstoječ sistem spletne trgovine. Izvedli smo tudi testne nakupe.
Ključne besede: Kriptovalute, Bitcoin, Veriga blokov, Plačilni procesorji, Transakcije, Protokoli
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 1727; Prenosov: 172
Celotno besedilo (2,38 MB) |
4. OBRAČUNAVANJE DDV PRI VERIŽNIH TRANSAKCIJAHLilijana Kšela, 2016, magistrsko delo Opis: Med pomembnimi mejniki v razvoju evropskega sistema DDV moramo vsekakor omeniti 1. januar 1992, ko so bile odpravljene davčne meje med državami članicami Evropske unije. Če se je do tega datuma dobava blaga v drugo državo članico Evropske unije štela kot izvoz blaga, ki so ga nadzorovali carinski organi, je s tem dnem odpravljen oziroma prepovedan nadaljnji sistematičen nadzor blaga, ki se dobavlja iz ene države v drugo. Carinski organi so izgubili svoje pristojnosti za nadzor tega dela trgovine na notranjem trgu; obstoječe nadzorne mehanizme so nadomestili novi, pristojnost pa se je prenesla na davčne organe. Del nalog, ki jih je do vstopa Slovenije v Evropsko unijo opravljala carina, je odpadel na davčne zavezance.
Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo se je povečala tudi zunanjetrgovinska menjava. Zaradi povečanega poslovanja Slovenije z državami članicami Evropske unije so se začeli pojavljati tristranski posli in posledično tudi verižni posli med večimi udeleženci. Pravi tristranski posli potekajo med tremi udeleženci (pridobitelj, dobavitelj in prejemnik), ki so identificirani za davek na dodano vrednost v svoji državi Evropske unije. Blago poteka med udeleženci v verigi, in sicer od dobavitelja do prejemnika blaga. Pridobitelj nastopa med njima le kot neke vrste posrednik. Ti posli so z davčnega vidika v Zakonu o davku na dodano vrednost posebej urejeni. Problem nastopi pri nepravih tristranskih poslih in verižnih poslih, npr. ko je eden od udeležencev fizična oseba, ko nastopa udeleženec iz tretje države, ko so udeleženi več kot trije davčni zavezanci, itd…
V okviru magistrske naloge bom analizirala osnovne značilnosti pravih tristranskih poslov, nepravih tristranskih poslov in verižne posle. Glede na to, da je pri pravih tristranskih poslih določen kraj obdavčitve in pogoji, na osnovi katerih kupec ne obračuna DDV od pridobitve blaga, je potrebno pri nepravih tristranskih poslih in verižnih poslih pred določitvijo kraja in časa nastanka davčne obveznosti ugotoviti, kje je dobavitelj prenesel lastništvo na blagu na pridobitelja in kje mu je izročil blago.
Z davčnega vidika so ti posli zelo zahtevni, zato je v Šesti smernici določena posebna ureditev, ki želi te posle poenostaviti in jih obdavčit le enkrat.
Ključne besede: tristranski posli oziroma verižne transakcije, davčna obveznost, davek na dodano vrednost (DDV), obrnjeno davčno breme, identifikacijska številka za DDV, neplačujoči gospodarski subjekt, davčni vrtiljak, pridobitev blaga, dobava blaga, uvoz, izvoz, evropsko tržišče.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1547; Prenosov: 225
Celotno besedilo (2,08 MB) |
5. OPCIJSKA OBDAVČITEV Z DAVKOM NA DODANO VREDNOST PRI PROMETU NEPREMIČNINNevenka Simić Mićunović, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi so obravnavani problemi, ki so povezani z nepravočasno predložitvijo izjave, kot enim izmed pogojev za uporabo pravice do izbire za obdavčitev (opcijska obdavčitev) pri prometu z nepremičninami, ki jo predvideva Direktiva v 137. členu in ZDDV-1 v 45. členu. Slednji določa, da mora biti izjava predložena davčnemu organu pred opravljeno dobavo s strani obeh pogodbenih strank. Iz strokovne in sodne prakse izhaja, da pogodbeni stranki dostikrat ne znata pravilno opredeliti trenutka dobave z nepremičnino, kar je najpogosteje razlog, da pride do zamude pri predložitvi izjave. Posledica takega dejanja se izraža v nepriznavanju pravice do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost pri kupcu, ker niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za opcijsko obdavčitev izpeljanega posla in v obveznosti popravka odbitka davka pri prodajalcu. Postavlja se vprašanje, ali taka posledica predstavlja kršitev načela nevtralnosti in sorazmernosti, ki sta dve izmed osnovnih načel skupnega sistema davka na dodano vrednost, zato je potrebno ugotoviti, ali so pogoji za opcijsko obdavčitev, predpisani z ZDDV-1 in predvsem pogoj predložitve izjave v skladu s smernicami Direktive in pravom EU. Dejstvo je, da morajo države članice pri določanju nacionalne zakonodaje in ukrepov spoštovati pravni red EU (npr. uredbe, direktive ipd.) in v okviru tega pri sprejemanju ukrepov ne smejo preseči tistega, kar je potrebno za dosego zastavljenih ciljev.
Iz prakse Sodišča EU izhaja, da imajo države članice pri določanju pogojev za opcijsko obdavčitev široko diskrecijsko pravico, kar pomeni, da so samostojne pri določanju pogojev za izvajanje pravice do izbire za obdavčitev in tudi pri določanju omejitev obsega te pravice, vendar morajo pri tem spoštovati načela skupnega sistema davka na dodano vrednost, predvsem načeli davčne nevtralnosti in sorazmernosti.
Ključne besede: davek na dodano vrednost, opcijska obdavčitev, nepremičnine, pravica do odbitka vstopnega davka, nepravočasna predložitev izjave, transakcije z nepremičninami, oprostitve, trenutek dobave, diskrecijska pravica (pravica do proste presoje), načelo davčne nevtralnosti, načelo sorazmernosti
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 893; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,83 MB) |
6. PRISTOPI K MONETIZACIJI MOBILNIH APLIKACIJGregor Plavčak, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo zajema pregled prihodkovnih modelov in različnih pristopov monetizacije mobilnih aplikacij. Predstavili smo ponudnike mobilnih operacijskih sistemov, proizvajalce pametnih naprav, distribucijske platforme, mobilne operaterje, ponudnike mobilnih aplikacij in končne uporabnike. Raziskali in predstavili smo brezplačni prihodkovni model, plačljivi prihodkovni model, prihodkovni model mikro transakcij, naročnin, oglaševanja, partnerstva in podpornih aplikacij. Na kratko smo analizirali ponudnike distribucijskih platform, mikro transakcij in oglaševanja. Na podlagi zbranega znanja smo za konkretni primer mobilne aplikacije izbrali kombinacijo prihodkovnih modelov in opisali način vključitve v aplikacijo.
Ključne besede: informacijske rešitve, mobilne aplikacije, prihodkovni modeli, mikro-transakcije, oglaševa-nje, sistemi lojalnosti, mobilni operacijski sistemi
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 692; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,84 MB) |
7. ZNAČILNOSTI IN PASTI OPROSTITEV DDV PRI IZVOZNEM POSLOVANJU PODJETJAAnita Šauperl, 2016, diplomsko delo Opis: Razvoj in uvedba DDV je v Sloveniji dosegla veliko sprememb in dopolnitev, ki so usklajene po Šesti direktivi Sveta 2006/112/ES. Do dopolnitev oz. sprememb je prihajalo zaradi preprečevanja dvojnega obdavčevanja in preprečevanja davčnih goljufij in utaj. O izvozu blaga govorimo takrat, ko je blago izneseno iz območja Evropske unije na območje tretjih držav, ki niso del carinskega območja Evropske unije. ZDDV-1 ureja prave oprostitve v 52. ZDDV-1 členu, saj ne nastane obveznost obračuna DDV, če lahko davčni zavezanec to dokaže z elektronsko listino oz. EUL.
Pravi tristranski posli, ki so uvedli posledično z ukinitvijo državnih meja med državami članicami EU, državam članicam so omogočili lažje poslovanje na območju EU. Intrakomunitarne transakcije so z davčnega vidika velika konkurenčna prednost pred drugimi udeleženci, ki niso člani EU.
Novost, ki jo je prinesla Direktiva Sveta 2008/8/ES, je najpomembnejša sprememba vse od uvedbe DDV, nanaša se predvsem na obdavčevanje storitev. Od 1. 1. 2010 je treba poleg poročanja o dobavi blaga poročati še o storitvi znotraj EU. Tudi čas poročanja se je skrajšal na mesečnega, tako da vsi davčni zavezanci, ki dobavljajo blago oz. opravljajo storitve na območju EU, postanejo mesečni davčni zavezanci z ID-številko za DDV.
Ključne besede: Davčna obveznost, obdavčene transakcije, oproščene transakcije, verižni posli, tristranski posli, intrakomunitarna dobava, DDV, ZDDV-1, PZDDV-1, promet blaga, izvoz.
Objavljeno: 09.06.2016; Ogledov: 9821; Prenosov: 65
Celotno besedilo (797,25 KB) |
8. Davek na finančne transakcijeJerneja Čučnik, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu bom bralcu najprej predstavila kronološki pregled razvoja Predloga Direktive Sveta o skupnem sistemu davka na finančne transakcije in spremembi Direktive 2008/7/ES. In sicer bom predstavila vložitev predloga, razprave na uvedbo tega davka v Ekonomsko-socialnem odboru in v Evropskem svetu. Prav tako bom izpostavila ključne časovne točke izoblikovanja predloga obravnavane direktive.
Že v naslednjem poglavju bom bralcu vsebinsko predstavila Predlog direktive Sveta o skupnem sistemu davka na finančne transakcije in spremembi Direktive 2008/7/ES. Bralec se bo seznanil s pravno podlago za sprejem tega predloga, podrobno obrazložitvijo in analizo predloga po posameznih poglavjih. Obravnavala bom vsebino, področje uporabe in opredelitev pojmov, obračunavanje davka, davčno osnovo in stopnje. V nadaljevanju bom predstavila plačilo davka na finančne transakcije, povezane obveznosti ter preprečevanje davčne utaje, izogibanja davkom in zlorabe na področju davkov.
Na koncu diplomskega dela pa bom s pomočjo člankov prikazala še stališča Republike Slovenije o obravnavani temi in razloge za njih.
Ključne besede: davek na finančne transakcije, DFT, robinhoodovski davek, področje in uporaba davka, davčna stopnja, Predlog direktive Sveta o skupnem sistemu davka na finančne transakcije in spremembi Direktive 2008/7/ES
Objavljeno: 11.05.2016; Ogledov: 932; Prenosov: 94
Celotno besedilo (357,10 KB) |
9. |
10. Varnost kriptovalute bitcoinNejc Berlot, 2015, diplomsko delo Opis: Spletni plačilni sistem bitcoin ponuja številne prednosti pred konvencionalnimi plačilnimi metodami. Ker pa je sistem še vedno v razvoju, se sooča z nekaterimi varnostnimi težavami, za odpravo katerih je potreben čas, predvsem pa rast uporabniške baze.
Poznavanje delovanja sistema bitcoin je tako prvi pogoj za zaščito elektronske denarnice uporabnika ter premoženja, investiranega v to kriptovaluto.
Vprašanje varnosti lahko razdelimo na dva problema in sicer:
• varnost omrežja bitcoin,
• varnost uporabnikove elektronske denarnice/sistema
Snovalci sistema bitcoin so upoštevali številne, tako realne kot tudi teoretične potencialne napade na omrežje, zato protokol bitcoin vključuje nemalo varnostnih funkcij, ki ga varujejo pred tovrstnimi napadi.
Druge vrste napadov ciljajo na uporabnika samega, natančneje na njegovo elektronsko denarnico. Pred tovrstnimi napadi se lahko zaščitimo z varnostno ozaveščenostjo in uporabo zaščitnih mehanizmov, predvsem pa s primerno mero skepticizma in pazljivosti, saj so se klasični tipi finančnih goljufij izkazali za prevladujoče.
Sistem bitcoin je priljubljen med kriminalci v kibernetskem prostoru, saj napadalcem omogoča delno anonimnost, vse transakcije v omrežju bitcoin pa so končne, kar pomeni, da v primeru izgube sredstev teh ni mogoče povrniti.
Nedavne aretacije in zaprtje številnih ilegalnih spletnih tržnic globokega spleta pa le nakazujejo izboljšanje razmer na področju odkrivanja izvora tovrstnih omrežij ter njihovih upravljavcev.
Ključne besede: plačilni sistemi, internet, valute, kriptovalute, bitcoin, transakcije, rudarjenje, kriminaliteta, preprečevanje, varnost, informacijska varnost, diplomske naloge
Objavljeno: 21.10.2015; Ogledov: 4954; Prenosov: 1200
Celotno besedilo (684,04 KB) |
