Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Čezmejne transakcije znotraj podjetja med povezanimi strankami se imenujejo transferne cene. Transferne cene so praksa določanja cene, po kateri bi moral biti prenos blaga ali storitev med povezanimi gospodarskimi subjekti v različnih državah. Transferne cene vplivajo na davke, izplačane plače, carine, tarife, prometne davke, davke na dodano vrednost, okoljske davke in druge državne pristojbine. Zmanjšanje davkov na dobiček podjetja je lahko občasno v nasprotju z drugimi cilji, ki jih najvišje vodstvo podjetja želi doseči s transfernimi cenami. Podjetja pogosto izkoriščajo mehanizem transfernih cen, da bi se izognila previsokim plačilom davkov v nekaterih državah. Za zmanjšanje svojih davčnih računov lahko podjetje uporabi transferne cene tako, da prijavi več dohodka v državah z nizkimi davki in manj dohodka v državah z visokimi davki. Pri tem je potrebno dobro preučiti davčno zakonodajo držav, saj davčni zakoni različnih držav omejujejo transferne cene, ki podjetja lahko uporabijo. Na splošno se uporabljajo številni pristopi transfernih cen. Pristop, ki ga podjetja uporabijo je določen z njihovimi politikami ali cilji, ki jih želijo doseči. Smernice OECD delijo metode oblikovanja transfernih cen v dve skupini in sicer v tradicionalne transakcijske metode in metode transakcijskega dobička. V zadnjih letih so postale transferne cene predmet zanimanja številnih teoretikov in regulatornih organov, tako zaradi ugotavljanja njihovih učinkov na poslovanje, kot tudi zaradi možnosti izkoriščanja davčnih utaj. Osnove za delovanje transfernih cen podajajo smernice OECD, ki jih podrobneje razčlenjujejo nacionalni davčni zakoni in predpisi za njihovo uporabo. Smernice OECD obravnavajo vse relevantne subjekte, okoliščine in pogoje za oblikovanje transfernih cen, identifikacijo in razlago metodologije za oblikovanje transfernih cen ter zagotavljanje objektivnih dokazov o uporabi načela neodvisnosti. Vse to smernice proučujejo z namenom uporabe zakonskih predpisov na področju določanja transfernih cen in preprečevanja davčnega izogibanja. Namen tega prispevka je preučiti dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje in izbiro metod transfernih cen. Matične ali hčerinske družbe morajo pri določanju transfernih cen upoštevati dejavnike, ki so si med seboj različni in pomembno vplivajo na odločitev podjetja glede poslovanja v določeni državi ter na politiko podjetja pri določanju transfernih cen. Dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje transfernih cen lahko razvrstimo v štiri skupine in sicer: pravni dejavniki, politični in socialni dejavniki, zunanji dejavniki in notranji dejavniki. Omenjeni dejavniki pomembno vplivajo na to katero izmed petih znanih metod bo organizacija uporabila za oblikovanje transfernih cen pri svojem poslovanju. Da bi dosegli zastavljene cilje smo v raziskovalnem delu naloge izvedli kratek vprašalnik z organizacijami, ki uporabljajo transferne cene. Pridobljeni podatki s pomočjo vprašalnika nam dajejo vpogled v uporabo transfernih cen v organizacijah. S pomočjo pridobljenih podatkov smo v raziskovalnem delu preverili zastavljene hipoteze, ter primerjali z raziskavo pridobljene podatke s podatki že izvedenih raziskav na tem področju.
Ključne besede: Transferne cene, metode transfernih cen, dejavniki transfernih cen, čezmejne transakcije, povezane osebe.
Objavljeno v DKUM: 15.11.2023; Ogledov: 379; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,72 MB)

Opis: Predmet raziskovanja magistrskega dela je poročanje javnih družb o poslih s povezanimi strankami (ang. related party transactions). Delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo s pomočjo zakonodaje in ustreznega Mednarodnega računovodskega standarda predstavili pojma javne družbe in povezane stranke, proučili pa smo še Mednarodni standard revidiranja MSR 550 in na podlagi slednjega predstavili še revizorjevo vlogo v podjetju. Proučili smo tudi forenzični vidik zunanjega gospodarskega revidiranja in okvirno predstavili revizorjevo vlogo z gospodarskim kriminalom. Drugi, empirični del magistrskega dela, temelji na analiziranju letnih poročil javnih družb, ki poročajo o transakcijah med povezanimi strankami, pri čemer smo zajeli deset javnih družb, ki so uvrščene v Prvo kotizacijo Ljubljanske borze. Dve od postavljenih hipotez lahko potrdimo, in sicer prvo, da je vloga revizorja v zvezi s poročanjem o transakcijah s povezanimi strankami preprečevanje in odkrivanje prevar, in drugo, da med kategorijami povezanih strank, glede na obseg transakcij, prevladuje kategorija »podjetja v skupini«. Tretjo hipotezo, ki pravi, da vrednost transakcij med posameznimi povezanimi strankami v povprečju ne presega več kot 5 % vseh transakcij podjetja, pa smo zavrnili, saj smo ugotovili močno odvisnost obvladujoče družbe od svojih povezanih strank, kar smo prikazali tudi s tortnim grafom.
Ključne besede: povezane stranke, javne družbe, revizor, letna poročila, transakcije
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 559; Prenosov: 76
Celotno besedilo (2,79 MB)

Opis: S to nalogo želimo prikazati, kako smo dosegli pohitritev programskih rešitev SAP, ki so bile zaradi vse večjega obsega dela nujno potrebne in niso zadoščale trenutnim programskim rešitvam. Naloge smo se lotili tako, da smo transakcijo v programu SAP izboljšali, saj so je uporabniki vajeni in ne bo potrebe po dodatnih izobraževanjih. Posledično lahko rešitve dosežemo v hitrejšem času kot sicer. S pohitritvijo programskih rešitev smo prišli do pričakovanih rezultatov, delo uporabnikov je sedaj hitrejše, natančnejše ter brez napak. Sedaj se lahko zanesejo na proces avtomatizacije in so skoraj neodvisni od človeškega faktorja. S pohitritvijo programskih rešitev smo ugodili tudi poslovodstvu, ker smo zmanjšali stroške, ki so nastali zaradi napak, ki so se prej dogajale.
Ključne besede: program SAP, izboljšava transakcije, pohitritev, produktivnost
Objavljeno v DKUM: 01.12.2020; Ogledov: 1719; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,85 MB)

Opis: Diplomska naloga predstavlja Bitcoin kot plačilno sredstvo, njegove lastnosti, njegove prednosti in pomanjkljivosti. Naredili smo primerjavo z drugimi kriptovalutami, ki so ravno tako zanimive in unikatne. Poskušali smo uvesti to revolucionarno valuto kot dodatno možnost za plačilo v manjšem podjetju. Podrobneje v njihovi spletni trgovini. Naredili smo raziskavo med različnimi rešitvami, ki so na trgu, tako da smo jih nekaj tudi preverili v praksi. Poskusili smo integrirati novo plačilno sredstvo v že obstoječ sistem spletne trgovine. Izvedli smo tudi testne nakupe.
Ključne besede: Kriptovalute, Bitcoin, Veriga blokov, Plačilni procesorji, Transakcije, Protokoli
Objavljeno v DKUM: 07.10.2016; Ogledov: 2529; Prenosov: 205
Celotno besedilo (2,38 MB)

Opis: V magistrski nalogi so obravnavani problemi, ki so povezani z nepravočasno predložitvijo izjave, kot enim izmed pogojev za uporabo pravice do izbire za obdavčitev (opcijska obdavčitev) pri prometu z nepremičninami, ki jo predvideva Direktiva v 137. členu in ZDDV-1 v 45. členu. Slednji določa, da mora biti izjava predložena davčnemu organu pred opravljeno dobavo s strani obeh pogodbenih strank. Iz strokovne in sodne prakse izhaja, da pogodbeni stranki dostikrat ne znata pravilno opredeliti trenutka dobave z nepremičnino, kar je najpogosteje razlog, da pride do zamude pri predložitvi izjave. Posledica takega dejanja se izraža v nepriznavanju pravice do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost pri kupcu, ker niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za opcijsko obdavčitev izpeljanega posla in v obveznosti popravka odbitka davka pri prodajalcu. Postavlja se vprašanje, ali taka posledica predstavlja kršitev načela nevtralnosti in sorazmernosti, ki sta dve izmed osnovnih načel skupnega sistema davka na dodano vrednost, zato je potrebno ugotoviti, ali so pogoji za opcijsko obdavčitev, predpisani z ZDDV-1 in predvsem pogoj predložitve izjave v skladu s smernicami Direktive in pravom EU. Dejstvo je, da morajo države članice pri določanju nacionalne zakonodaje in ukrepov spoštovati pravni red EU (npr. uredbe, direktive ipd.) in v okviru tega pri sprejemanju ukrepov ne smejo preseči tistega, kar je potrebno za dosego zastavljenih ciljev. Iz prakse Sodišča EU izhaja, da imajo države članice pri določanju pogojev za opcijsko obdavčitev široko diskrecijsko pravico, kar pomeni, da so samostojne pri določanju pogojev za izvajanje pravice do izbire za obdavčitev in tudi pri določanju omejitev obsega te pravice, vendar morajo pri tem spoštovati načela skupnega sistema davka na dodano vrednost, predvsem načeli davčne nevtralnosti in sorazmernosti.
Ključne besede: davek na dodano vrednost, opcijska obdavčitev, nepremičnine, pravica do odbitka vstopnega davka, nepravočasna predložitev izjave, transakcije z nepremičninami, oprostitve, trenutek dobave, diskrecijska pravica (pravica do proste presoje), načelo davčne nevtralnosti, načelo sorazmernosti
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1860; Prenosov: 179
Celotno besedilo (1,83 MB)