1. Geografska marginalnost in družbeni vidiki trajnostnostiStanko Pelc, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: Geografska marginalnost se v geografiji kot tema sistematičnega preučevanja pojavlja šele v zadnjih dveh desetletjih, odkar v okviru Mednarodne geografske zveze (IGU) obstaja ustrezna komisija (in pred njo študijska skupina). Enotne opredelitve geografske marginalnosti ni. V prispevku bomo na kratko predstavili naš pogled na geografsko marginalnost, kar bo izhodišče za razpravo o vlogi in pomenu trajnostnosti pri obravnavanju geografsko marginalnih območij. Trajnostnost bomo pri tem pojmovali v najširšem smislu in ne le v ožje gospodarskem. Glavni problem geografsko marginalnih območij je njihova zapostavljenost, ki ji botruje obrobni položaj glede na tako ali drugače pojmovana središčna območja. Spopadanje s to težavo pa (pogosto) temelji na ukrepih, ki naj bi zagotavljali trajnostno gospodarsko in socialno delovanje družbe na marginaliziranem območju. Naša razmišljanja v zvezi s tem, kako naj bi se ta trajnostnost zagotavljala in kaj sploh je, bomo podkrepili z ustreznimi primeri iz literature.
Ključne besede: geografska marginalnost, trajnostnost
Objavljeno v DKUM: 04.04.2018; Ogledov: 1037; Prenosov: 104
 Celotno besedilo (311,35 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Analiza vpliva življenjskega cikla proizvodnje aluminijevih drogov na okoljeAnja Selinšek, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo s pomočjo delovnega okolja družbe Talum iz Kidričevega na konkretnem primeru proizvodnje aluminijevih drogov prikazali uporabo metode analize življenjskega cikla. V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljen razvoj metode in njen podrobnejši opis s pomočjo standardne osnove. Skozi razčlenjen proizvodni proces smo opisali vsak korak proizvodnje posebej ter hkrati razložili njegove bistvene značilnosti. V raziskovalnem delu magistrskega dela smo na podlagi veljavnih standardov zbrali in analizirali informacije o vhodnih in izhodnih tokovih posamezne procesne enote. Dobljene informacije smo zajeli v programu GaBi Education ter tako številčno ovrednotili izbrane kazalnike obremenjevanja okolja. V sklepnem delu magistrskega dela je sledil še poskus okoljskega optimiziranja z modeliranjem različnih scenarijev transportnih poti uvoza osnovne surovine – glinice.
Ključne besede: metoda analize življenjskega cikla, trajnostnost, proizvodnja aluminijevih drogov, vplivi na okolje, kazalniki okoljskega vpliva
Objavljeno v DKUM: 22.02.2018; Ogledov: 1894; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,61 MB) |
3. Celostna prenova turističnega kompleksa, hotela ArehJaka Potočnik, 2017, magistrsko delo Opis: Pohorje predstavlja velik potencial v razvoju zimskega in letnega turizma. Območje hotela, ki ga ta naloga obravnava, predstavlja velik potencial za regeneracijo in nadaljnji razvoj območja. S pomočjo celostne prenove bomo dosegli boljše pogoje za razvoj turizma na območju Ruškega Pohorja.
S pomočjo analiz tipologije smučarskih hotelov, kvalitetnih primerov iz prakse ter analize novih trendov visokogorskega turizma smo postavili okvirna programska izhodišča za snovanje novega trajnostnostnega hotela. Ugotovili smo, da sodobni smučarski hoteli potrebujejo raznoliko hotelsko ponudbo, kajti le tako lahko uspešno poslujejo skozi celotno leto. Podrobno smo preučili obstoječe stanje hotela. Spoznali smo, da je arhitektura potrebna temeljite prenove. Zato smo se odločili za prenovo, ki bo ohranila le glavne konstrukcije hotela.
V projektnem delu magistrske naloge smo zasnovali objekt, ki sledi sodobnim trendom trajnostne gradnje in istočasno upošteva lokalni kontekst, kar predstavlja eno izmed poglavitnih izhodišč naše arhitekture. V zaključku smo spoznali, da je mogoče s pomočjo večje in temeljitejše prenove ter dobrim premislekom ustvariti arhitekturo, ki bo predstavljala novo turistično točko na Ruškem Pohorju in izboljšala razvoj turizma na Pohorju.
Ključne besede: hotel, prenova, turistični kompleks, obnova, energetska učinkovitost, trajnostna arhitektura, trajnostnost, Pohorje
Objavljeno v DKUM: 13.09.2017; Ogledov: 2262; Prenosov: 538
Celotno besedilo (59,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. PRISTOPI K TRAJNOSTNI PRENOVI TURISTIČNIH NASTANITVENIH OBJEKTOVAna Milosavljević, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga zajema tematiko trajnostne prenove turističnih nastanitvenih objektov v arhitekturi. Vsebuje opredelitev problemov vsake gradnje ali prenove obstoječih objektov skozi življenjski cikel stavbe, ki nam podaja jasno razdelitev posameznih področij načrtovanja stavbe. Podane so kratke obrazložitve za lažje razumevanje trajnostne gradnje in razvoja s pomočjo okoljskega, socialnega in ekonomičnega vidika. Na podlagi besede "trajnostnost" so opisane prednosti za uporabnika.
V arhitekturi se srečujemo z različnimi materiali. Ob ustrezni uporabi je skoraj vsak material lahko trajnosten. V podpoglavju so predstavljeni organski, anorganski in sintetični materiali. Prav tako so obravnavani različni sistemi aktivnega delovanja stavb z rabo obnovljivih virov tako za novogradnjo kakor tudi za prenovo potratnih objektov.
V naslednjih poglavjih so na kratko predstavljeni še koncepti načrtovanja energetsko učinkovitih stavb, primeri turističnih nastanitvenih objektov iz Slovenije in tujine ter zakonodajni okvir, ki so se upoštevali pri prenovi objekta.
Naloga se zaključuje z analizo izbranega obstoječega objekta, in sicer hotela Areh. Praktični del vključuje energetsko, arhitekturno in funkcionalno prenovo, pri čemer so opisani tehnični podatki obstoječega in prenovljenega objekta, primerjalne analize v tehnični zasnovi in izračuni toplotne prehodnosti ovoja stavbe v obeh primerih.
Ključne besede: trajnostnost, trajnostni razvoj, trajnostna arhitektura, trajnostna gradnja, trajnostni materiali, energetska učinkovitost stavbe, prenova, obnova, rekonstrukcija, turistični nastanitveni objekti
Objavljeno v DKUM: 06.03.2017; Ogledov: 2423; Prenosov: 538
Celotno besedilo (52,89 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. PROJEKTNI TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ V OSNOVNI ŠOLIEva Penec, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili projektno učno delo kot aktivno metodo in obliko dela, ki ga lahko uporabimo pri pouku geografije v osnovni šoli. Projektno učno delo učiteljem omogoča načrtno in ciljno usmerjeno delo, učencem pa predstavlja tako obliko dela, pri kateri so bolj motivirani, samostojni, inovativni in kreativni, prihajajo do lastnih zaključkov ter razvijajo delovne navade. Predstavili smo osnovna teoretična izhodišča projektnega učnega dela, trajnostnosti ter vzgoje in izobraževanje za trajnostni razvoj v Sloveniji. Z analizo Učnega načrta za geografijo v osnovni šoli (2011) smo želeli ugotoviti vključenost načel vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, zapisane v Smernicah vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, ki jih je izdalo Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport (2007), v učne cilje pouka geografije. Analiza je pokazala, da je od enajstih načel zastopanih samo deset. Predlagali smo primer učne priprave za projektni teden pri pouku geografije v 6., 7., 8. in 9. razredu osnovne šole. Za temo projektnega tedna smo si izbrali ravnanje z odpadki. Pri izdelavi smo upoštevali načela vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, ki so zapisana v Smernicah vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj ter vseživljenjsko učenje. Primer učne priprave lahko učitelji uporabijo pri svojem delu ali pa jim služi kot ideja za izdelavo lastnega projekta. Z anketnim vprašalnikom smo želeli ugotoviti naklonjenost učiteljev na predmetni stopnji in učencev 6., 7., 8. in 9. razreda osnovne šole pri projektnem učnem delu. Učitelji in učenci so na podlagi dosedanjih izkušenj izpolnjevali vprašalnik. Rezultati analize so pokazali, da je večini učiteljev in učencev projektno učno delo všeč, ker so učenci bolj aktivni in uspešni kot pri klasičnem pouku, lahko pokažejo svojo ustvarjalnost, se zabavajo in pridobivajo nova spoznanja. Anketirani učitelji projekt zasnujejo na izkustvenem učenju, temo povežejo s problemi in izzivi iz vsakdanjega življenja, oblikujejo različne interesne skupine in se medpredmetno povežejo z drugimi učitelji. Prav tako si v prihodnosti želijo, da bi se taka oblika dela na šoli izvajala večkrat.
Ključne besede: Geografija, projektno učno delo, osnovna šola, izkustveno učenje, vseživljenjsko učenje, trajnostnost, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj.
Objavljeno v DKUM: 23.06.2016; Ogledov: 1787; Prenosov: 198
Celotno besedilo (1,52 MB) |
6. Usmerjanje bodočih učiteljev geografije v aktivno izobraževanje za trajnostni razvojKarmen Kolnik, 2011, pregledni znanstveni članek Opis: Pri pripravi lokalnih, regionalnih in državnih razvojnih planov ter različnih programov posega v prostor se zelo pogosto izkaže, da je kultura vključevanja javnosti (t. i. participativna kultura) v Sloveniji šibka in pogosto tudi že v naprej odklonilna. Manjka tako zavesti o pomenu vključevanja javnosti kot odgovorni vlogi slehernega posameznika za kvaliteten in trajnostno usmerjen razvoj. V prispevku se sprašujemo, kakšna je vloga geografske vzgoje in izobraževanja na tem področju ter predstavljamo primer pedagoškega eksperimentalnega dela, katerega namen je bil usposabljati bodoče učitelje geografije za aktivno participatorno izobraževanje. Na izbranem vzorcu študentov univerzitetnega dvopredmetnega pedagoškega študija Geografija in..., smo preverjali nekatere vidike t. i. modela realističnega izobraževanja učiteljev. Analiza opravljenega seminarskega dela študentov, bodočih učiteljev geografije je pokazala, da le-ti v pretežni meri razmišljajo o okoljskih (zlasti ekoloških), manj o ekonomskih, še manj pa o socialnih vidikih trajnostnega razvoja. Med vzroke za tako stanje sami navajajo svoje dosedanje izobraževanje, zlasti vse oblike neposrednega izkustvenega učenja.
Ključne besede: geografija, študenti, izobraževanje, participativna kultura, trajnostnost
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1532; Prenosov: 205
Celotno besedilo (213,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Vidiki socialne trajnosti v urejanju in prenovi stanovanjskih soseskVanja Skalicky Klemenčič, Metka Sitar, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: Poglavje izpostavlja nekatere vidike socialne trajnosti v urejanju in prenovi stanovanjskih sosesk, ki so bile v Sloveniji praviloma osedotočene na gradnjo večstanovanjskih objektov in objektov z javno vsebino ter odprtih površin oz. površin namenjenih mirujočemu prometu. Kot fenomen predstavljamo značilne vplive skandinavskih modelov, zlasti švedskih, ki so korenito spremenili urbanistično in arhitekturno prakso v Sloveniji in jo obravnavamo iz zgodovinske vidika s poudarkom na organizaciji in načrtovanju povojne izgradnje stanovanjskih sosesk v Mariboru. Sodobne metode urbane prenove kot odločilni dejavnik izpostavljajo nove pristope v načrtovanju odprtega prostora za dvig kakovosti urbanega okolja in s tem kakovosti bivanja na splošno.
Ključne besede: socialna trajnostnost, kakovost bivanja, stanovanjska soseska, odprt javni prostor, prenova, Maribor
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1622; Prenosov: 169
Celotno besedilo (98,70 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. STANDARD TRAJNOSTNE ARHITEKTURE: TRAJNOSTNA PRENOVA ENODRUŽINSKE STANOVANJSKE HIŠEPrimož Gomboc, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo prikazuje potek in posege prenove starejše hiše po načelu trajnosti. Predstavljena je problematika, ki nastane s staranjem stavbe, ter pomankljivosti, ki jih je potrebno odpraviti s prenovo. Za primerjavo je izdelan načrt prenove z grafičnim prikazom stavbe. Delo zajema tudi tehnične in prostorske rešitve stavbe, kot tudi njene bližnje okolice.
Pojem trajnosti je uvodoma razčlenjen na več opisanih podzvrsti, ki služijo za orientacijo in lažje razumevanje vpliva trajnosti na okolico, ter v smislu izboljšanja bivanjske kakovosti.
Ključne besede: trajnostnost, enodružinska hiša, prenova
Objavljeno v DKUM: 29.09.2011; Ogledov: 2331; Prenosov: 246
Celotno besedilo (67,99 MB) |
