Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Skrb za prihodnost našega planeta je v zadnjih letih čedalje bolj aktualna tematika pogovorov tako v osebnih, kot tudi v gospodarskih in političnih krogih. Z ozaveščanjem o vplivih našega delovanja na okolje se veča prepoznavnost koncepta trajnostnega razvoja, ki pomeni ” okoljski, družbeni in gospodarski razvoj planeta, ki bo tudi našim zanamcem omogočal vsaj enako, če ne boljšo, kakovost življenja” (WCED 1987, povzeto po Rejc Buhovac et al., 2018, str. 10). Organizacije kot poslovni subjekti družbe imajo pri trajnostnem razvoju pomembno vlogo, saj s svojim delovanjem vplivajo tako na naravno kot tudi socialno okolje, v katerem delujejo. V kontekstu sodobnega poslovanja se tako odkrivajo vprašanja socialne (ne)pravičnosti ter onesneževanja okolja, kar med deležniki organizacij krepi zanimanje za trajnostno naravnanost njihovega delovanja. Organizacije informacije o svojih pobudah za trajnost in podatke o svojem trajnostnem delovanju predstavljajo v obliki javno dostopnih trajnostnih poročil. Organizacije najpogosteje poročajo o okoljskem, socialnem in finančnem poslovanju po načelih GRI (ang. Global Reporting Initiative). V magistrski nalogi smo se osredotočili na trajnostno poslovanje v modni industriji. Oblačilni in tekstilni sektor predstavlja pomemben del svetovnega gospodarstva, prav tako pa predstavlja tudi enega izmed največjih onesneževalcev. V zadnjih desetletjih se je modna industrija zaradi različnih sprememb v poslovnem okolju (predvsem globalizacije) bistveno spremenila in preoblikovala. Razvila se je t.i. hitra moda – gre za poslovni model oblačilne industrije, ki posnema najnovejše modne trende, jih masovno proizvaja po nizkih cenah ter jih hitro dostavi v maloprodajne trgovine (Sharama, 2020). V raziskovalnem delu magistrske naloge smo zato analizirali trajnostna poročila podjetij hitre mode. Zanimalo nas je o katerih trajnostnih tematikah izbrana podjetja poročajo ter kako trajnostno poslujejo na področju aktualnih problematik, s katerimi se sooča modna industrija. Za kriterij za analizo trajnostnih poročil smo izbrali GRI standarde (Globalna pobuda za poročanje o trajnosti), saj je to najpogostejši standard za poročanje o trajnosti. To nam je omogočilo tako primerjavo med leti kot tudi med izbranimi podjetji. Preučili smo trajnostna poročila za podjetji H&M in Indetex v letih 2017 in 2021. Na podlagi opravljene raziskave smo ugotovili, da izbrana podjetja bolj celostno poročajo o okoljskem vidiku trajnosti kot o socialnem vidiku trajnosti ter da podjetji leta 2021 razkrivata več informacij o svojem trajnostnem poslovanju kot leta 2017. Med izbranima podjetjema je zaznati razliko v poročanju – predvsem o količini in načinu deljenih informacij. Z analizo trajnostnih poročil smo ugotovili tudi, da je je merljive okoljske dejavnike lažje ocenjevati kot socialne dejavnike.
Ključne besede: trajnost, trajnostno poslovanje, hitra moda, trajnostna poročila
Objavljeno v DKUM: 22.02.2023; Ogledov: 98; Prenosov: 34
Celotno besedilo (2,45 MB)

Opis: Zaradi pomanjkanja surovin, težav pri dobavi električne energije, geopolitičnih tveganj in volatilnosti cen, se vse bolj kažejo potrebe po drugačnem pristopu do proizvodnje in potrošnje dobrin. V magistrski nalogi tako preučujemo trajnostno gospodarjenje z viri, tako obnovljivimi, kot tudi neobnovljivimi ter gospodarjenje s kritičnimi surovinami. Nizkoogljične tehnologije, globalna digitalizacija poslovanja in prehod na zeleno gospodarstvo bodo po predvidevanjih strokovnjakov zahtevali še več virov, zlasti nekaterih kovinskih materialov. Zaloga neobnovljivih virov, kamor sodijo tudi rude, je končna in če jih bomo želeli ohraniti za prihodnje generacije, bo potrebno z njimi ravnati trajnostno. Pomanjkanje virov pomeni zamujene poslovne priložnosti, še posebej, ko gre za kritične surovine. Kot kritična surovina je bil v letu 2020 prepoznan tudi mineral boksit, iz katerega pridobivamo primarni aluminij. V magistrskem delu smo analizirali materialne tokove aluminija v Sloveniji in zbrali podatke o razpoložljivosti materiala za reciklažo oz. nadaljnjo transformacijo. Ugotavljamo, da je reciklaža aluminija bolj konkurenčna kot primarna proizvodnja, saj se poraba surovinskih in energijskih virov zmanjšuje z višanjem deleža uporabe recikliranega aluminija, na tak način pa je manjša tudi količina emisij v zrak. Na proizvodnjo aluminija iz sekundarnih virov bi se bilo smiselno usmeriti tudi zaradi rasti cen energentov ter zaostrenih pogojev na trgu zaradi vojne v Ukrajini, saj oboje dodatno vpliva na podražitev primarne proizvodnje aluminija in njegovega uvoza. Aluminij z reciklažo ne izgubi svojih lastnosti, zato ga je mogoče neomejeno reciklirati, kar se odraža tudi v nižjih stroških proizvodnje aluminija. Ker se z recikliranjem aluminij vrača neposredno v gospodarstvo, se zmanjšuje tudi uvozna odvisnost gospodarstva. Menimo, da v Sloveniji obstaja ekonomsko sprejemljiv potencial za proizvodnjo aluminija iz sekundarnih virov, saj je potrošnja višja od proizvodnje, prav tako pa uvoz aluminija in aluminijevih izdelkov iz leta v leto naraščata.
Ključne besede: surovine, aluminij, trajnostno poslovanje, reciklaža, analiza materialnih tokov
Objavljeno v DKUM: 27.10.2022; Ogledov: 214; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,16 MB)

Opis: V današnjem času več ne velja, da glavni cilj družbe prestavlja ustvarjanje dobička in delovanje v smeri zgolj za dobrobit lastnikov oz. delničarjev. Dandanes se je poleg tega pričelo upoštevati tudi interese deležnikov in interesnih skupin, ob enem pa tudi dajati velik poudarek na gospodarsko in okoljsko politiko. Vsa ta dejanja predstavljajo v družbah trajnostno upravljanje. V ospredje svojega poslovanja pa družbe vse več postavljajo družbeno odgovornost, predvsem tista podjetja, ki se zavedajo, da jim odgovoren odnos do zunanjih in notranjih deležnikov, tukaj govorimo o zaposlenih, dobaviteljih, kupcih ter lokalni in širši skupnosti prinaša zgolj prednosti in koristi. Na podlagi dejstev, da je v današnjem času za dober ugled in dobro finančno poslovanje družbe pomembno tako družbeno odgovorno poslovanje kot trajnostno upravljanje smo s pomočjo literature najprej pregledali definicije obeh pojmov ter se pobližje spoznali z teoretični vidikom obeh pojmov. Za raziskavo v praktičnem delu naloge pa smo pregledali še kako družbe poročajo o družbenem poslovanju in trajnostnem upravljanju. Zanimalo nas je kako družbe v Sloveniji, ki se razlikujejo v strukturi lastništva in velikosti družbe ta dva koncepta vpeljujejo in udejanja v svojem poslovanju. Zato smo analizirali poročanje družbene odgovornosti v vsakem izbranem podjetju, s pomočjo letnih poročil in tako ugotovili katere družbe posvečajo temu več pozornosti. Na podlagi osnovnih podatkov o družbah kot so osnovni kapital, število zaposleni smo ugotavljali kakšna je velikost družbe. Ker pa nas je zanimalo tudi, če imajo finančno stanje družbe vpliv na odločitev o družbenem poslovanju pa smo primerjali čiste dobičke iz prodaje vseh izbranih družb. Dobljene podatke smo s pomočjo hipotez analizirali v sklepnem delu magistrske naloge.
Ključne besede: Družba, družbena odgovornost, družbeno odgovorno poslovanje trajnostni razvoj, trajnostno upravljanje
Objavljeno v DKUM: 27.10.2022; Ogledov: 133; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,41 MB)

Opis: V trenutnem poslovnem okolju je na globalni ravni moč opaziti nekatera močna, finančno stabilna podjetja, ki se vse bolj zavedajo pomembnosti njihovih doprinosov družbi in okolju. Ta so primer dobre prakse, katera se vedno bolj implementira tudi v podjetja v Sloveniji. Če zavrtimo čas nekaj desetletij nazaj, so podjetja imela v ospredju zaslužek, stabilnost, pri čemer na delavce, družbo in okolje, ki so ga na raznovrstne načine degradirala, niso dajala posebnega poudarka. Zaradi nezavestnega delovanja so se pojavili negativni rezultati v naravnem okolju, v družbi, zaradi česar se vsi mi, kot tudi podjetniki, zavedamo, kako pomembno je za naše zanamce, sodelavce in druge delovati trajnostno. Predmet raziskave diplomskega dela je bil analizirati podjetja v Savinjski regiji z vidika trajnostnega poslovanja in s tem priti do rezultata o pojavnih oblikah okoljske, družbene in ekonomske trajnosti. S pomočjo letnih poročil, ki smo jih analizirali, smo prišli do splošnega rezultata, da vsa podjetja, ki so bila zajeta v vzorec v poslovanju, izkazujejo trajnostne vidike. V splošnem podjetja v letnih poročilih v največjem obsegu poročajo o družbeni trajnosti, pri čemer dajejo poudarek na njihove doprinose prebivalcem, društvom, šolam v lokalni skupnosti, v kateri delujejo.
Ključne besede: trajnostno poslovanje, ekonomska trajnost, okoljska trajnost, družbena trajnost, okoljski standardi, družbeni standardi, okoljevarstvo, družba.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2021; Ogledov: 533; Prenosov: 71
Celotno besedilo (517,48 KB)

Opis: Danes se turisti vse bolj zavedajo učinkov turizma na okolje in lokalne skupnosti. Njihovi motivi obiska so tako v veliki meri povezani z zelenimi praksami. Odločajo se za avtentična doživetja, svoj čas na počitnicah preživljajo aktivno, trajnostnim praksam pa sledijo tudi v vsakdanjem življenju. Posledično je povpraševanje po alternativnih trajnostnih oblikah turističnih nastanitev in aktivnostih vedno večje. Ena izmed trajnostnih oblik nastanitve je tudi glamping. V Sloveniji najdemo kar nekaj različnih glamuroznih kampov; vsem je skupno, da želijo gostom nuditi udobno bivanje v naravi, ki vključuje elemente trajnostnega poslovanja. Trajnostno poslovanje nastanitvenih obratov lahko merimo z različnimi kriteriji. Če želi turistična nastanitev poslovati trajnostno, mora upoštevati trajnostne prakse pri vseh vidikih poslovanja. S pomočjo kriterijev Global sustainable tourism criteria-GSTC smo analizirali poslovanje Glampinga Olimia Adria village in podali smernice za izboljšanje trajnostnega poslovanja po navedenih kriterijih.
Ključne besede: turistični motivi, trajnostno poslovanje, trajnostni turizem, glamurozno kampiranje, Glamping Olimia Adria village.
Objavljeno v DKUM: 04.12.2020; Ogledov: 615; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,40 MB)