Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo je osredotočeno na tematiko trajnostnega poročanja podjetij v Sloveniji in Evropski uniji. Zaradi sprejete Direktive o trajnostnem poročanju (CSRD) ter sprejetimi Evropskimi standardi trajnostnega poročanja (ESRS) so v delu proučevana pričakovanja in pripravljenost slovenskih podjetij na trajnostno poročanje. Trajnostno poročanje se osredotoča na poročanje podjetij o njihovem trajnostnem uspehu, upoštevajoč ESG dejavnike, tj. okoljske, socialne in upravljavske vidike njihovega poslovanja. Trajnostno poročanje ima ključno vlogo tako za podjetja kot tudi za družbo kot celoto. S tem postopkom podjetja ocenjujejo svoje vplive na okolje, družbo in gospodarstvo ter poročajo o svojih trajnostnih prizadevanjih in dosežkih. To omogoča podjetjem prevzem odgovornosti za svoja ravnanja ter učinkovito komuniciranje trajnostnih ciljev in dosežkov z vsemi zainteresiranimi stranmi. Poleg tega omogoča vlagateljem, potrošnikom, zaposlenim in drugim deležnikom ocenjevanje trajnostne uspešnosti podjetja ter sprejemanje informiranih odločitev. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili te tematike, vključno s pravili na področju trajnostnega poročanja in pregledom izbranih raziskav v zvezi s trajnostnim poročanjem podjetij. V raziskovalnem delu magistrskega dela smo izvedli polstrukturirane intervjuje s 15 podjetji, ki so bila pripravljena sodelovati v raziskavi. V vzorec smo vključili podjetja, ki spadajo med subjekte javnega interesa, ki v trenutku izvedbe intervjuja še niso izpolnjevala zahtev za poročanje v skladu z direktivo NFRD, vendar pa v letu 2025 morajo prvič pripraviti trajnostno poročilo za poslovno leto 2024 v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) oziroma direktivo CSRD in ESRS. Analiza pripravljenosti slovenskih podjetij na poročanje o trajnostnosti v skladu z ZGD-1 oziroma s CSRD in ESRS je pokazala naslednje ključne ugotovitve. V trenutku izvedbe raziskave večina podjetij, ki so subjekti javnega interesa v Sloveniji in še ni poročalo o trajnosti, ni bila pripravljena na nove zahteve, kar potrjuje dejstvo, da 10 od 15 podjetij še ni imelo razvite trajnostne strategije, 9 podjetij pa ni bilo seznanjenih s konceptom dvojne pomembnosti in standardi ESRS. Kljub temu so se podjetja zavedala pomena trajnostnega poročanja in niso pričakovala izvzetja iz obveznosti poročanja. Glede oblikovanja notranjih strokovnih skupin je bila večina podjetij neodločena, pri čemer so se nagibali k najemu zunanjih strokovnjakov. Notranje strokovne skupine, ki so bile v podjetjih že oblikovane, pa so bile multidisciplinarne in vključevale zaposlene iz različnih oddelkov, vključno z računovodskim, pravnim, kadrovskim, marketinškim oddelkom in poslovodstvom podjetja. Podjetja so tudi načrtovala dodatna izobraževanja in zaposlitve strokovnjakov za trajnostno poročanje, kar kaže na prizadevanje na izpolnjevanje prihodnjih zahtev obveznega poročanja o trajnostnosti. Ugotovili smo še, da lahko iz zbranih odgovorov podjetij, ki so bila vključena v vzorec, opazimo, da so podjetja z oblikovano notranjo strokovno skupino tista, ki so že pripravila trajnostno poročilo v skladu (ali delno) s standardi GRI. Glede na razširjeno uporabo teh standardov menimo, da so ta podjetja v prednosti pred ostalimi, saj že imajo izkušnje s pripravo trajnostnega poročila in bodo lažje izpolnila zahteve standardov ESRS. Nasprotno pa bo za podjetja, ki v preteklosti še niso pripravila poročila o trajnostnosti, to prvo poročanje v skladu s standardi ESRS, kar lahko zanje predstavlja dodaten izziv. Opozoriti je treba, da so se v obdobju 2023–2025 zgodile številne spremembe v poslovnem in zakonodajnem okolju, ki lahko pomembno vplivajo na poslovanje podjetij in bi ob ponovni izvedbi raziskave danes lahko vplivale tudi na rezultate raziskave.
Ključne besede: trajnostno poročanje, nefinančno poročanje, CSRD, ESRS, pripravljenost podjetij, pričakovanja podjetij, priprava na poročanje, prva uporaba.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,71 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava povezavo med razkritji o trajnostnosti (ESG razkritji) in finančno uspešnostjo bank v Sloveniji. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni koncepti ESG, posamezne dimenzije (okoljska, družbena in upravljavska) ter zgodovinski razvoj na tem področju. Poseben poudarek je namenjen regulativnemu okviru poročanja o trajnostnosti na ravni Evropske unije in njegovi implementaciji v Sloveniji. Delo obravnava pomen ESG dejavnikov v bančništvu, vključno s pomenom poročanja, koristmi in izzivi, ki jih prinaša. Opisan je tudi vpliv bank na ESG, predstavljene pa so tudi mednarodne ESG ocene, metodologije in dimenzije, ki jih uporabljajo ponudniki pri vrednotenju trajnostnosti bank. V empiričnem delu je bila izvedena analiza na vzorcu osmih slovenskih bank. Na podlagi vsebinskega pregleda konsolidiranih letnih in trajnostnih poročil za leto 2024 je bil oblikovan lasten indeks razkritij ESG, in sicer neponderiran in ponderiran. Metodologija indeksa temelji na 56 kazalnikih, razporejenih v vse tri ESG dimenzije. Posamezne dimenzije so bile ustrezno ponderirane, da so bile enakovredno vključene v končni indeks razkritij ESG. Sledila je analiza povezave med ponderiranim indeksom razkritij ESG in finančno uspešnostjo bank. Podatki so bili ustrezno pripravljeni in analizirani s pomočjo programa SPSS. Uporabljene so bile deskriptivna statistika, Pearsonova korelacija in večkratna linearna regresija. Rezultati niso potrdili statistično značilnih povezav med ESG razkritji in posameznimi kazalniki finančne uspešnosti (donosnostjo kapitala, neto obrestno maržo in nedonosnimi posojili). Kljub temu so se pokazali določeni trendi, ki bi jih bilo smiselno preučiti na večjem vzorcu ali skozi daljše časovno obdobje. Ugotovitve namreč kažejo, da analizirani vzorec osmih bank ne omogoča zanesljivih statističnih rezultatov, kar potrjuje tudi dejstvo, da regresijski model ni bil statistično značilen. Kljub temu pa analiza nakazuje možnost za nadaljnje raziskave z uporabo večjega vzorca, dodatnih spremenljivk ali večletnih podatkov, ki bi omogočili celovitejšo oceno dolgoročnih trendov. Takšen pristop bi omogočil zanesljivejše sklepanje o vplivu finančne uspešnosti na ESG razkritja in obratno. Zaradi navedenega hipotez H1 (Višja vrednost indeksa razkritij ESG za slovenske banke je v pozitivni korelaciji z velikostjo banke) in H2 (Višja vrednost indeksa razkritij ESG za slovenske banke je v pozitivni korelaciji z izbranimi kazalniki uspešnosti banke) nismo mogli potrditi. Kljub temu delo pomembno prispeva k razumevanju trajnostnega poročanja v bančnem sektorju in ponuja izhodišča za nadaljnje raziskave na tem področju.
Ključne besede: banka, ESG razkritja, trajnostno poročanje, finančna uspešnost, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (2,47 MB)

Opis: Trajnostno poročanje je nenehno razvijajoče se področje, kar od podjetij zahteva stalno učenje, prilagajanje in izboljšanje pripravljenosti na nove zahteve tega poročanja. Slednje je Evropska unija oblikovala tudi z Direktivo poročanja o trajnostnem razvoju podjetij (angl. Corporate Sustainability Reporting Directive (CSRD)), Direktivo o skrbnem pregledu trajnosti podjetij (angl. The Corporate Sustainability Due Diligence Directive (CSDDD)) in Evropskimi standardi poročanja o trajnosti (angl. European Sustainability Reporting Standards (ESRS)). Trajnostno poročanje postaja tudi celovitejše, zajema kazalnike okolja, družbe in upravljanja (ESG) ter obsega vrednostno verigo podjetja. Slednja zajema oskrbno verigo podjetja, ki je v mednarodnem okolju ključni del podjetja in iz katere izhaja marsikateri vpliv podjetja na trajnostno poslovanje. V teoretičnem delu magistrskega dela obravnavamo trajnost v mednarodnih oskrbnih verigah, poročanje o trajnostnem poslovanju in poročanje o trajnosti oskrbnih verig. V tem delu opredeljujemo pomen direktiv CSRD in CSDDD ter standardov ESRS za poročanje o trajnosti oskrbnih verig. V empiričnem delu nas je zanimalo poročanje o trajnosti oskrbnih verig treh izbranih slovenskih večnacionalnih podjetij. To smo delno raziskovali na osnovi sekundarnih podatkov - z analizo trajnostnih poročil podjetij -, pri čemer sta nas zanimala predvsem dosedanje poročanje o trajnosti mednarodnih oskrbnih verig in dosedanje opravljanje skrbnega pregleda oskrbnih verig. Primarni del empirične raziskave je obsegalo anketiranje, v katerem so izbrana podjetja sodelovala. Z analizo odgovorov na postavljena vprašanja smo pridobili vpogled v trajnostno poročanje podjetij, v njihove zaznane priložnosti in izzive poročanja o trajnosti oskrbnih verig ter v njihovo opravljanje skrbnega pregleda oskrbnih verig. Z empirično raziskavo smo ugotovili, da izbrana podjetja v svoja poročila o trajnostnem poslovanju vključujejo informacije o trajnosti oskrbnih verig. Spoznali smo, da podjetja pri poročanju o trajnosti oskrbnih verig priložnosti in izzive zaznavajo v podobnem obsegu. Za pridobivanje informacij o oskrbni verigi bodo podjetja primorana izboljšati opravljanje skrbnega pregleda oskrbnih verig. Sklepamo, da še vsa podjetja niso zelo dobro pripravljena na zahteve novih ureditev trajnostnega poročanja.
Ključne besede: trajnost, trajnostno poročanje, trajnost oskrbnih verig, kazalniki ESG, večnacionalna podjetja
Objavljeno v DKUM: 16.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (3,13 MB)

Opis: Trajnostno poročanje podjetjem omogoča prepoznavanje tveganj in priložnosti, ki lahko vplivajo na nadaljnje poslovanje. Posledice poročanja o trajnosti so tudi gradnja ugleda in zaupanja v podjetje ter privabljanje vlagateljev. Niso pa to edini razlogi, zakaj naj bi se podjetja odločila za trajnostno poslovanje. Z odgovornim obnašanjem do ljudi in naravnega okolja podjetja in posamezniki tudi sooblikujemo svet, ki bo v takšni ali drugačni obliki ostal za naslednje generacije. V magistrskem delu primerjalno analiziramo dosedanje trajnostno poročanje podjetij Nuklearna elektrarna Krško, d. o. o., (NEK), Électricité de France, d. d., (EDF) in Vattenfall, d. d., ter usklajenost tega poročanja z Direktivo o poročanju podjetij o trajnosti (Corporate Sustainability Reporting Directive – CSRD). Gre za tri podjetja v jedrski industriji, ki se med seboj razlikujejo predvsem po velikosti. Razlike beležimo v številu zaposlenih, prihodkih podjetij, po območju delovanja in strukturi njihovih dejavnosti. Francoski EDF in švedski Vattenfall sta večnacionalni podjetji z več 10.000 zaposlenimi. Proizvodnja električne energije iz jedrskega goriva je le ena izmed njunih dejavnosti. Na drugi strani pa NEK proizvaja električno energijo le na območju Slovenije, njeno število zaposlenih se giblje okoli 650, njena edina dejavnost je proizvodnja električne energije iz jedrskega goriva. Namen magistrskega dela je bil oblikovati sklop priporočil za nadaljnje poročanje NEK o trajnosti. Ta smo izoblikovali na podlagi preučevanja dosedanjih letnih poročil, intervjujev z zaposlenimi v NEK, preučitve nove direktive CSRD in Evropskih standardov poročanja o trajnosti (European Sustainability Reporting Standards – ESRS) ter s primerjalno analizo dosedanjega poročanja dveh tujih večnacionalnih podjetij.
Ključne besede: trajnostno poročanje, trajnostno poslovanje, direktiva CSRD, standardi ESRS, NEK
Objavljeno v DKUM: 20.06.2024; Ogledov: 246; Prenosov: 97
Celotno besedilo (2,43 MB)

Opis: V diplomskem delu sem preučila pomen trajnostnega razvoja podjetij in pomen nefinančnega poročanja. V današnjih časih glavni cilj podjetja ni zgolj ustvarjanje dobička, ampak tudi njegov trajnostni razvoj. V svojem delu sem analizirala vidike trajnostnega poslovanja, njegov razvoj v slovenskih podjetjih in smernice, ki opredeljujejo nefinančno poslovanje. Osredotočila sem se tudi na letno poročilo, podatke, ki jih mora podjetje predložiti ter sestavo in objavo poročila. Predstavila sem tudi direktivo 2014/95/EU in novosti, ki jih je vpeljala na področju nefinančnega poročanja. Evropska komisija je direktivo uvedla s prepričanjem, da morajo podjetja povečati preglednost okoljskih in socialnih informacij. V letu 2021 je Evropska komisija sprejela novo direktivo, direktivo 2022/2464/EU, ta direktiva bo od malih , srednjih ter velikih podjetij zahtevala redno objavljanje podatkov o njihovem trajnostnem poslovanju. V delu sem podrobno predstavila obe direktivi in preučila izboljšave, ki jih je implementirala nova direktiva.
Ključne besede: Nefinančno poročilo, Direktiva, trajnostno poročanje, letno poročilo, družbena odgovornost, standardi
Objavljeno v DKUM: 09.11.2023; Ogledov: 437; Prenosov: 108
Celotno besedilo (1,58 MB)