1. Pridelek in kakovost rastlin za prezimno ozelenitev tal : magistrsko deloUroš Kotnik, 2025, magistrsko delo Opis: Med avgustom 2022 in aprilom 2023 je bil v eksaktnih poljskih poskusih izvedenih na šestih KG v petih SR Slovenije proučevan vpliv roka setve (1. rok – avgust; 2. rok – september) prezimnih dosevkov: mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) in inkarnatke (Trifolium incarnatum L.) na pridelek SS in parametre kakovosti pridelka (vsebnost N, P, K, SB, SM, SP, SVL, NDF, ADF in NEL). Rezultati so pokazali, da so bili pri mnogocvetni ljuljki in inkarnatki, posejanih v 1. roku, pred prezimitvijo doseženi višji pridelki SS kot pri kasnejši setvi. Kljub temu je kasnejša setev (2. rok) omogočila boljšo regeneracijo rastlin spomladi. Statistične razlike v kakovosti pridelka so bile ugotovljene med obema rastlinskima vrstama, vendar rok setve ni imel značilnega vpliva na njune parametre kakovosti. Inkarnatka se je izkazala kot hranilno bogatejša rastlina (z višjo vsebnostjo SB in mineralov), medtem ko je mnogocvetna ljuljka ohranila nekoliko višjo NEL, kar potrjuje njuno primernost za pridelavo kakovostne krme ne glede na rok setve. Z raziskavo je bilo potrjeno, da zgodnejša setev omogoča višje pridelke pred prezimitvijo, kasnejša pa izboljša odpornost rastlin na zimske razmere. Prezimni dosevki pomembno prispevajo k izboljšanju kakovosti tal, zmanjševanju izgub hranil in spodbujanju trajnostnih kmetijskih praks ter pridelavi kakovostne krme.
Ključne besede: prezimni dosevki, mnogocvetna ljuljka, inkarnatka, ozelenitev tal, trajnostno kmetijstvo
Objavljeno v DKUM: 01.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
 Celotno besedilo (923,47 KB) |
2. Transformacija sistema edukacije v kmetijskem svetovanju v smeri trajnosti študija primera v sloveniji : doktorska disertacijaMarina Nikšić, 2024, doktorska disertacija Opis: Nova vloga kmetijskega svetovanja v inovacijskih procesih in razvoju kmetijstva v smeri trajnosti zahteva izboljšanje učinkovitosti svetovanja v kmetijstvu. Osnovni predpogoj za uresničevanje potenciala kmetijskega svetovanja na navedenih področjih je močno razvit izobraževalni sistem, ki bo omogočil razvoj močnih svetovalnih kapacitet. Zato je bilo ključnega pomena preučiti delovanje izobraževalnega sistema v kmetijskem svetovanju, identificirati ovire in omejitve, prepoznati priložnosti in orisati smer trajnostnega razvoja sistema. Na podlagi percepcij kmetijskih svetovalcev je doktorska disertacija preučila delovanje izobraževalnega sistema za kmetijske svetovalce, pri čemer se je osredotočila na tri vidike: organizacijo izobraževanja, zadovoljstvo z izvajalci izobraževanj in oceno izobraževanja ter posameznikovega potenciala znotraj organizacije. V vseh treh opazovanih segmentih izobraževalnega sistema so bile opažene pomanjkljivosti. Ugotovljeno je bilo, da delovanje izobraževalnega sistema spodbuja razvoj tradicionalne vloge kmetijskih svetovalcev, identificirani pa so bili tudi principi, na katerih temelji delovanje sistema. Rezultati analize večkratne regresije kažejo, da večje ovrednotenje izobraževanja in potenciala posameznikov v organizaciji pomeni večje vključevanje kmetijskih svetovalcev pri izbiri tem, ki jim bodo ponujene prek izobraževanja, in naprednejše kapacitete učiteljev, odgovornih za izobraževanje. Analiza enofaktorske variance (ANOVA) kaže, da ni statistično pomembnih razlik na ravni p < 0,05 v stopnji percipirane kompetentnosti svetovalcev za trajnostne kmetijske prakse glede na pogostost obiskovanja izobraževanja. Za učinkovito delovanje kmetijskega svetovanja v njihovi novi vlogi je potrebno izboljšati izobraževalni sistem za kmetijske svetovalce, pri čemer je poseben poudarek na preoblikovanju temeljnih načel, na katerih sistem deluje, in vzpostavitvi boljšega sistema vrednotenja izobraževanja in potenciala kmetijskih svetovalcev.
Ključne besede: kmetijsko svetovanje, kmetijski svetovalec, izobraževalni sistem, svetovalne kapacitete, trajnostno izobraževanje, trajnostno kmetijstvo
Objavljeno v DKUM: 01.08.2024; Ogledov: 119; Prenosov: 47
Celotno besedilo (2,46 MB) |
3. Vloga industrijske konoplje pri prilagajanju podnebnim spremembam in varovanju virov v kmetijstvu2024, priročnik Opis: V strokovni monografiji je predstavljena pridelave industrijske konoplje v Sloveniji, njen sortiment, njena vloga pri prilagajanju podnebnim spremembam in tudi pri njihovi blažitvi ter pri varovanju virov v kmetijstvu. Podrobneje so opisana preizkušanja industrijske konoplje na petih slovenskih kmetijah med letoma 2021 in 2023. V prispevkih smo predstavili izzive, s katerimi smo se srečali v vsakem letu, in rezultate pridelave različnih sort v petih različnih regijah. Skozi poglavja te monografije boste spoznali številne vidike pridelave konoplje, od njenih koristi za kmetijska tla in njenega potenciala pri zmanjševanju ogljičnega odtisa do zakonitosti ekonomike pridelave.
Ključne besede: industrijska konoplja, podnebne spremembe, sekvestracija ogljika, tla, trajnostno kmetijstvo
Objavljeno v DKUM: 26.04.2024; Ogledov: 245; Prenosov: 39
Celotno besedilo (11,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Varovanje prsti s trajnostnimi sistemi pridelave : magistrsko deloUrška Povalej, 2022, magistrsko delo Opis: Trajnostno kmetijstvo je pristop, ki zajema tri vidike trajnostnega razvoja: okoljskega, družbenega in gospodarskega. Osredotočeno je na fizično obdelavo prsti, pri čemer je usmerjeno k zmanjšanju obdelave tal in ohranjanju njene rodovitnosti. Namen magistrskega dela je razumeti pomembnost kmetovanja s trajnostnimi kmetijskimi sistemi ter njihov vpliv na varovanje in ohranjanje prsti. Cilj magistrskega dela je raziskati trajnostne prakse upravljanja s prstjo slovenskih in čeških trajnostno usmerjenih kmetij. V ta namen smo oblikovali anketni vprašalnik, s katerim smo pridobili podatke o tem, kako pri obdelovanju prsti posamezne trajnostne kmetije spremljajo in skrbijo za kakovost obdelovalne prsti. Z vprašalnikom smo pridobili odgovore sedmih slovenskih in treh čeških kmetij, katere se prioritetno ukvarjajo s pridelavo vrtnin in poljščin. Kmetije so različno trajnostno usmerjene. Največ je bilo ekoloških kmetij, dve permakulturni ter po ena biodinamična in brez gensko spremenjenih organizmov (GSO).
V raziskavi smo ugotovili, da vsa kmetijska gospodarstva uporabljajo več trajnostnih kmetijskih strategij za zaščito prsti hkrati, med katerimi so najpogosteje uporabljene pokrivne rastline. Vse kmetije, zajete v raziskavo, so tudi mnenja, da ukrepi za zaščito prsti uspešno branijo pred degradacijskimi procesi, med katerimi so kot najuspešnejšega označili pokrivne posevke. Čeprav kakovosti prsti ne spremljajo natančneje, so vse kmetije ocenile, da se je rodovitnost njihovih obdelovalnih površin po prehodu v trajnostno kmetovanje izboljšalo. Za kakovost prsti med drugimi ukrepi skrbijo tudi z zagotavljanjem zadostne količine organske snovi v tleh, katero najpogosteje vračajo preko žetvenih ostankov in z živinskim gnojenjem.
Ključne besede: trajnostno kmetijstvo, prst, varovanje prsti, rodovitnost prsti
Objavljeno v DKUM: 18.01.2023; Ogledov: 746; Prenosov: 114
Celotno besedilo (2,53 MB) |
5. Sledenje onesnaženja s cinkom v ekosistemu vinogradaVesna Mila Meden, Mateja Muršec, 2017, znanstvena monografija Opis: V monografiji je na zadosten in potrebno celovit način predstavljena problematika sledenja težke kovine – cinka, ki se v ekosistem vinograda vnaša z uporabo organokovinskih fitofarmacevtskih pripravkov. Cink je sestavni del aktivne komponente Antracol-a, ki se v vinogradništvu veliko uporablja kot kontaktni fungicid. Raziskava potrjuje, da je povečana vsebnost cinka v vinogradniških tleh v glavnem posledica dolgoletne uporabe organokovinskih fitofarmacevtskih pripravkov. Z osredotočanjem na problematiko tal v vinogradu, občutljivost ravnovesja v antropogeno spremenjenem ekosistemu, kemizem cinka v tleh ter nenazadnje tudi s smernicami za obnovo onesnaženih tal je v monografiji celostno zaobjet trajnostno naravnan pogled na obravnavano tematiko. Rezultati raziskave so primerjani z dognanji raziskovalcev v svetovnem prostoru zato so predstavljena znanja izrazito aktualna. Z zavedanjem o naravnem krogotoku vnesenih snovi v tla in prehajanju le-teh v prehranjevalno verigo, želi vsebina monografije nagovoriti cenjeni avditorij o pomembnosti sledenja onesnaženja v okolju in nujnosti takojšnjega ukrepanja.
Ključne besede: cink, fitofarmacevtska sredstva, onesnaženje tal, trajnostno kmetijstvo
Objavljeno v DKUM: 30.05.2017; Ogledov: 3026; Prenosov: 431
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Ocena trajnostne naravnanosti kmetijstva v Sloveniji v obdobju 2000-2013Matej Bedrač, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: V magistrskem delu je predstavljen model za oceno trajnostne naravnanosti kmetijstva v Sloveniji v obdobju 2000-2013. Prvi cilj magistrskega dela predstavlja oceno trajnostne naravnanosti kmetijstva v ciljih kmetijske politike, ki temelji na uporabi standardnih evalvacijskih metod za vrednotenje agrarno političnih dokumentov. Drugi cilj magistrskega dela je posodobitev modela za oceno trajnostnega kmetijstva z uporabo sestavljenega Indeksa trajnostne naravnanosti kmetijstva. Model je opredeljen na treh ravneh. Trije temeljni vidiki trajnosti (ekonomski, okoljski in družbeni), predstavljajo prvo raven trajnosti. Na drugi ravni je opredeljenih devet parametrov trajnosti, ki so bili uporabljeni pri oceni trajnostne naravnanosti v ciljih kmetijske politike. Na tretji ravni je opredeljeno 34 kazalcev Ker posamezni kazalec različno prispeva k skupni oceni trajnostne naravnanosti so z uporabo AHP metode določene uteži na ravni posameznih parametrov in vidikov trajnosti. Vsi kazalci so z metodo standardizacije pretvorjeni v brez enotsko skalo in predstavljajo osnovo za oceno trajnostne naravnanosti kmetijstva na ravni posameznih parametrov in vidikov, iz katerih je v zadnjem koraku izračunana ocena za celotno kmetijstvo.
Ključne besede: Trajnostno kmetijstvo, Kmetijska politika, Kazalci, Indeks trajnostne naravnanosti kmetijstva
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 2206; Prenosov: 161
Celotno besedilo (3,37 MB) |
7. OKOLJSKI ODTIS POLJŠČIN IN ZELENJAVE V ODVISNOSTI OD NAČINA KMETIJSKE PRIDELAVETjaša Vukmanič, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Človeštvo s svojimi potrebami nenehno vpliva na okolje, kar se odraža pri podnebnih spremembah. Kmetijstvo kot osnovna človekova dejavnost prispeva 10–12 % vseh emisij toplogrednih plinov antropogenega izvora. Okoljski odtis je eden izmed načinov vrednotenja negativnih vplivov na okolje in je kot orodje uporabljen tudi v magistrskem delu, pri čemer smo ovrednotili različne pridelovalne sisteme – konvencionalni (KONV), integrirani (INT), ekološki (EKO), biodinamični (BD) in kontrola (K) ter različne kulturne rastline. Analiziranih je devet različnih poljščin in zelenjadnic, pridelanih v okviru trajnostnega poskusa od leta 2011 do 2015. Pri tem je v programu SPIonWeb ovrednoten okoljski odtis pridelave posamezne poljščine in zelenjadnice (Atot) ter indeks okoljske učinkovitosti pridelka (EEI). Rezultati kažejo, da imajo alternativni pridelovalni sistemi (EKO in BD) manjši Atot pri pridelavi pšenice, pire, oljnih buč, soje, koruze, stročjega fižola, paprike in paradižnika. EEI izbranih rastlinskih vrst ni nujno manjši v alternativnih pridelovalnih sistemih, saj je izračun odvisen od okoljskega odtisa pridelave Atot kot tudi od količine pridelka. EEI pridelka je v EKO, BD in K lahko manjši v primerjavi z intenzivnima pridelovalnima sistemoma, kljub manjšemu pridelku. To je posledica prepovedi vnosa hitro topnih mineralnih gnojil, herbicidov in sintetičnih pesticidov, ki doprinesejo k večjemu okoljskemu odtisu pridelave. Takšno situacijo lahko opazimo pri pšenici, piri, koruzi, delno pri bučah, soji, paradižniku, solati. V prihodnosti bo potrebno nameniti veliko pozornosti načinom, kako se najbolje prilagoditi podnebnim spremembam v kmetijstvu, ter izboljšavam pridelovalnih tehnik za zmanjševanje negativnih vplivov v prihodnje.
Ključne besede: okoljski odtis, LCA, SPI®, pridelovalni načini, trajnostno kmetijstvo
Objavljeno v DKUM: 08.07.2016; Ogledov: 2779; Prenosov: 446
Celotno besedilo (1,72 MB) |
8. Proceedings of the XXVIII International Horticultural Congress on Science and Horticulture for People : Lisbon, Portugal, August 22-27, 20102012, zbornik Ključne besede: trajnostno kmetijstvo, sonaravno kmetovanje, hortikultura, vzgoja rastlin, tla, prehrana rastlin, gnojenje tal, kolobarjenje, varstvo rastlin, skladiščenje pridelkov, posvetovanja, zborniki
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1206; Prenosov: 39
Povezava na celotno besedilo |
