| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
OKOLJSKI ODTIS POLJŠČIN IN ZELENJAVE V ODVISNOSTI OD NAČINA KMETIJSKE PRIDELAVE
Tjaša Vukmanič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Človeštvo s svojimi potrebami nenehno vpliva na okolje, kar se odraža pri podnebnih spremembah. Kmetijstvo kot osnovna človekova dejavnost prispeva 10–12 % vseh emisij toplogrednih plinov antropogenega izvora. Okoljski odtis je eden izmed načinov vrednotenja negativnih vplivov na okolje in je kot orodje uporabljen tudi v magistrskem delu, pri čemer smo ovrednotili različne pridelovalne sisteme – konvencionalni (KONV), integrirani (INT), ekološki (EKO), biodinamični (BD) in kontrola (K) ter različne kulturne rastline. Analiziranih je devet različnih poljščin in zelenjadnic, pridelanih v okviru trajnostnega poskusa od leta 2011 do 2015. Pri tem je v programu SPIonWeb ovrednoten okoljski odtis pridelave posamezne poljščine in zelenjadnice (Atot) ter indeks okoljske učinkovitosti pridelka (EEI). Rezultati kažejo, da imajo alternativni pridelovalni sistemi (EKO in BD) manjši Atot pri pridelavi pšenice, pire, oljnih buč, soje, koruze, stročjega fižola, paprike in paradižnika. EEI izbranih rastlinskih vrst ni nujno manjši v alternativnih pridelovalnih sistemih, saj je izračun odvisen od okoljskega odtisa pridelave Atot kot tudi od količine pridelka. EEI pridelka je v EKO, BD in K lahko manjši v primerjavi z intenzivnima pridelovalnima sistemoma, kljub manjšemu pridelku. To je posledica prepovedi vnosa hitro topnih mineralnih gnojil, herbicidov in sintetičnih pesticidov, ki doprinesejo k večjemu okoljskemu odtisu pridelave. Takšno situacijo lahko opazimo pri pšenici, piri, koruzi, delno pri bučah, soji, paradižniku, solati. V prihodnosti bo potrebno nameniti veliko pozornosti načinom, kako se najbolje prilagoditi podnebnim spremembam v kmetijstvu, ter izboljšavam pridelovalnih tehnik za zmanjševanje negativnih vplivov v prihodnje.
Ključne besede: okoljski odtis, LCA, SPI®, pridelovalni načini, trajnostno kmetijstvo
Objavljeno: 08.07.2016; Ogledov: 785; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

3.
Ocena trajnostne naravnanosti kmetijstva v Sloveniji v obdobju 2000-2013
Matej Bedrač, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je predstavljen model za oceno trajnostne naravnanosti kmetijstva v Sloveniji v obdobju 2000-2013. Prvi cilj magistrskega dela predstavlja oceno trajnostne naravnanosti kmetijstva v ciljih kmetijske politike, ki temelji na uporabi standardnih evalvacijskih metod za vrednotenje agrarno političnih dokumentov. Drugi cilj magistrskega dela je posodobitev modela za oceno trajnostnega kmetijstva z uporabo sestavljenega Indeksa trajnostne naravnanosti kmetijstva. Model je opredeljen na treh ravneh. Trije temeljni vidiki trajnosti (ekonomski, okoljski in družbeni), predstavljajo prvo raven trajnosti. Na drugi ravni je opredeljenih devet parametrov trajnosti, ki so bili uporabljeni pri oceni trajnostne naravnanosti v ciljih kmetijske politike. Na tretji ravni je opredeljeno 34 kazalcev Ker posamezni kazalec različno prispeva k skupni oceni trajnostne naravnanosti so z uporabo AHP metode določene uteži na ravni posameznih parametrov in vidikov trajnosti. Vsi kazalci so z metodo standardizacije pretvorjeni v brez enotsko skalo in predstavljajo osnovo za oceno trajnostne naravnanosti kmetijstva na ravni posameznih parametrov in vidikov, iz katerih je v zadnjem koraku izračunana ocena za celotno kmetijstvo.
Ključne besede: Trajnostno kmetijstvo, Kmetijska politika, Kazalci, Indeks trajnostne naravnanosti kmetijstva
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 529; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

4.
Sledenje onesnaženja s cinkom v ekosistemu vinograda
Vesna Bukovac, Mateja Muršec, 2017, znanstvena monografija

Opis: V monografiji je na zadosten in potrebno celovit način predstavljena problematika sledenja težke kovine – cinka, ki se v ekosistem vinograda vnaša z uporabo organokovinskih fitofarmacevtskih pripravkov. Cink je sestavni del aktivne komponente Antracol-a, ki se v vinogradništvu veliko uporablja kot kontaktni fungicid. Raziskava potrjuje, da je povečana vsebnost cinka v vinogradniških tleh v glavnem posledica dolgoletne uporabe organokovinskih fitofarmacevtskih pripravkov. Z osredotočanjem na problematiko tal v vinogradu, občutljivost ravnovesja v antropogeno spremenjenem ekosistemu, kemizem cinka v tleh ter nenazadnje tudi s smernicami za obnovo onesnaženih tal je v monografiji celostno zaobjet trajnostno naravnan pogled na obravnavano tematiko. Rezultati raziskave so primerjani z dognanji raziskovalcev v svetovnem prostoru zato so predstavljena znanja izrazito aktualna. Z zavedanjem o naravnem krogotoku vnesenih snovi v tla in prehajanju le-teh v prehranjevalno verigo, želi vsebina monografije nagovoriti cenjeni avditorij o pomembnosti sledenja onesnaženja v okolju in nujnosti takojšnjega ukrepanja.
Ključne besede: cink, fitofarmacevtska sredstva, onesnaženje tal, trajnostno kmetijstvo
Objavljeno: 30.05.2017; Ogledov: 964; Prenosov: 168
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici