| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 54
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv turizma na naravno okolje v Bohinju
Katja Kordež, 2022, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo se osredotoča na vplive turizma na naravno okolje v Bohinju. Prikazali smo teoretične osnove turizma s poudarkom na trajnostnem turizmu, ki se v Bohinju aktivno razvija. Predstavili smo učinke turizma na naravno okolje in na podlagi števila prenočitev v obdobju od leta 2015 do 2019 analizirali trend naraščanja prav teh v Bohinju. Prikazali smo ukrepe, ki že veljajo in ohranjajo Bohinj pristen ter neokrnjen. Kot del lokalnega prebivalstva smo na podlagi osebnih izkušenj z delom v turizmu prikazali prednosti in slabosti, ki jih turizem prinaša, ter razpravljali o tem, kako preostalo lokalno prebivalstvo to sprejema.
Ključne besede: Bohinj, trajnostni turizem, naravno okolje
Objavljeno v DKUM: 25.05.2022; Ogledov: 196; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (556,88 KB)

2.
Analiza turističnih potencialov mesta Aranđelovac in izdelava predlogov za izboljšavo turistične ponudbe : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Sanja Pavlović, 2021, diplomsko delo

Opis: Aranđelovac in Bukovička banja imata tradicijo razvoja turizma že dve stoletji. Poleg naravnih danosti mineralne vode, čistega zraka in ugodnega podnebja je država v 19. in 20. stoletju veliko vlagala v ureditev zdravilišča, mineralnih vrelcev in objektov, ki so bili v zdravilišču. V Aranđelovcu so naravne znamenitosti: park Bukovička banja, v katerem je Specijalistična bolnišnica za rehabilitacijo Bukovička banja, gora Bukulja, jezero Garaši, jama Risovača in kulturno-zgodovinske znamenitosti: Narodni muzej, Paviljon Knjaz Miloš in znameniti kraj Orašac. Danes je turistična ponudba Aranđelovca raznolika, vendar ni na ravni razvoja, kot je bila v preteklosti, ko je bilo obiskovalcev veliko več. Poleg zdravstvenega, kongresnega, kulturnega, lovskega turizma je treba več pozornosti nameniti tudi trajnostnemu razvoju turizma in usmeriti Aranđelovac v to smer. Najbolj obiskane destinacije bodo v prihodnosti imele trajnostno ponudbo, ki temelji na čistem okolju, ohranjeni in neonesnaženi naravi z lokalno kulinariko, pristnimi in edinstvenimi izkušnjami, v katerih bodo lahko turisti sodelovali in spoznali, kako živi lokalno prebivalstvo. Ugotovitve kažejo da je treba vlagati v kadre v turizmu, organizirati delavnice za izobraževanje zaposlenih na področju digitalnega trženja in druge delavnice, kjer se lahko zaposleni dodatno izobražujejo.
Ključne besede: mineralna voda, Aranđelovac in Bukovička banja, naravne znamenitosti, kulturno-zgodovinske znamenitosti, trajnostni turizem
Objavljeno v DKUM: 27.12.2021; Ogledov: 356; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

3.
Trajnostni razvoj turizma na območju Himalaje - Manaslu
Andreja Gošek, 2021, diplomsko delo

Opis: Manaslu je osma najvišja gora sveta, ki se dviga 8163 metrov nad morjem. Okoli Manasluja vodi 180 kilometrov dolga pešpot, ki človeka razvaja z neokrnjeno naravo, prijaznimi ljudmi in nepozabnimi razgledi. Namen diplomskega dela je podati strategijo razvoja trajnostnega turizma ter predstaviti integralni turistični proizvod za območje Manasluja, ki bo v nadaljnje lahko služil kot primer dobre prakse tudi za druge destinacije. V prvem delu smo se posvetili obravnavi literature, ki je bila bistvena za kasnejšo postavitev smernic razvoja trajnostnega turizma. Nadaljevali smo z analizo okolja in predstavili negativne ter pozitivne vplive turizma na to občutljivo okolje. V SWOT analizi smo zapisali prednosti, pomanjkljivosti, nevarnosti in priložnosti območja Manasluja. Z anketo, ki je razdeljena na štiri različne sklope in zajema institucionalni, ekonomski, socio-kulturni in okoljski vidik, smo želeli ugotoviti, kakšen je vpliv turizma na lokalno prebivalstvo. Kasneje smo rezultate ankete obdelali in jih tudi predstavili. V zaključku smo podali prioritete, iz katerih smo razvili strategijo, s pomočjo katere bi dosegli zastavljeno vizijo, prav tako pa smo predstavili integralni turistični proizvod.
Ključne besede: Manaslu, trajnostni razvoj, turisti, gorski turizem, narava
Objavljeno v DKUM: 29.11.2021; Ogledov: 355; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

4.
Priporočila za zelene prireditve : primer prireditve Praznik kozjanskega jabolka
2021

Opis: Prireditve oziroma dogodki so eden ključnih privlačnih elementov turistične ponudbe. Poznamo več vrst dogodkov, kot so kulturni, športni in izobraževalni. Pomembni elementi prireditev so zagotovo njihova vsebina, prav tako pa tudi gastronomska ponudba. Kolektivne blagovne znamke so pomembno orodje razvoja podeželja in v verige povezanih ponudnikov, ki zagotavljajo celovito visokokakovostno gastronomsko in z njo povezano ponudbo strategije »od vil do vilic« ter vodenih doživetij in zelenih prireditev z lokalno dodano vrednostjo. Pri organizaciji je treba zagotoviti kar najboljšo kakovost izvedbe ter poskrbeti za varnost in trajnostno naravnanost prireditve, o čemer govori ta monografija. Prav smernice za trajnostne zelene prireditve so vodilo prihodnjega razvoja dogodkov na destinaciji Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje, kjer so v sodelovanju s Fakulteto za turizem Univerze v Mariboru pristopili k skupnemu projektu trajnostnih turističnih rešitev za prihodnost. Zelene prireditve smo preučevali na primeru Praznika kozjanskega jabolka.
Ključne besede: turizem, podeželski turizem, trajnostni razvoj, zelene prireditve, dogodki, Praznik kozjanskega jabolka
Objavljeno v DKUM: 29.10.2021; Ogledov: 584; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (12,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Analiza trajnostnega turizma na Mariborskem Pohorju
Tina Knupleš, 2021, diplomsko delo

Opis: V današnjem času se večina ljudi odpravlja na sprehod na sprostitev v naravo, nekateri kolesarit, drugi z rolerji ali pa izberejo druge oblike za sproščanje. Nekateri posamezniki, ki so bolj športne narave, gredo v hribe, drugi se preprosto sprehodijo do sosednjega hriba. Te športne aktivnosti izberejo zaradi različnih razlogov, npr. zaradi oddiha, sprostitve, krajšanja časa, razvedrila, za hobi, na sprehod s psom ali prijatelji. Vse te aktivnosti, ki se jih posamezniki udeležujejo, predstavljajo trajnostni turizem. V osrednjem teoretičnem delu smo analizirali, kako se je razvijal trajnostni turizem. Nekaj besed smo namenili trajnostnemu turizmu na Mariborskem Pohorju, predvsem značilnostim, instrumentom. Analizirali smo oblike trajnostnega turizma. V nadaljevanju smo se osredotočili predvsem na Mariborsko Pohorje. Tukaj smo raziskali geografske in turistične značilnosti, trajnostni turizem na Mariborskem Pohorju, aktivnosti v zimski ter letni sezoni, naravno dediščino. Proučili smo tudi vzpenjačo, hotelski in gostinski turizem ter planinske koče. Na koncu smo prikazali analizo cen aktivnosti na Mariborskem Pohorju. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskali trajnostni turizem na Mariborskem Pohorju. Rezultate smo prikazali s tabelami in grafi. Podrobno smo ugotovili starosti turistov, od kod prihajajo, kako pogosto prihajajo na Mariborsko Pohorje in zakaj, s kom obiščejo Mariborsko Pohorje, v katerem letnem času in katerih aktivnosti na Mariborskem Pohorju se udeležijo. Ugotovili smo tudi, kako domači in tuji turisti ocenjujejo stroške aktivnosti, ki se jih lahko udeležijo. Podrobno smo prikazali tudi elemente turistične ponudbe, kako pomembna je za turiste.
Ključne besede: turizem, narava, trajnostni turizem, Mariborsko Pohorje, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 386; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

6.
Regionalna geografija države Senegal/Afrika s poudarkom na možnostih sodelovanja s Slovenijo
Tjaša Novak, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali državo Senegal s poudarkom na naravnih in družbenih podatkih. V teoretičnem delu smo predstavili naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti Senegala ter izpostavili najpogostejše okoljske probleme. V nadaljevanju smo ugotavljali, kakšno je gospodarsko sodelovanje med Senegalom in Slovenijo ter ugotovili, da med državama ne potekajo večji projekti z izjemo projekta za zagotavljanje samooskrbe v sodelovanju Mednarodnega centra za ekoremediacije in Zavoda Most – povezava Evrope in Afrike. V empiričnem delu smo opravljali intervju z direktorjem Afriških naložb o Senegalu na področju politike, zdravstva, vodne oskrbe, izobraževanja, kmetijstva in turizma. Rezultate smo analizirali z metodo kodiranja in jih prikazali z njeno zadnjo fazo, tj. z formuliranjem teorije. Senegal ima ugodno geografsko lego, saj leži na križišču večjih prometnih poti. Ker je to ravninska država, se ljudje v večini ukvarjajo s kmetijstvom, ki je najpomembnejša gospodarska dejavnost, vendar je kmetijska produktivnost v zadnjih letih slabša zaradi dezertifikacije in deforestacije. Poleg teh so bile v rezultatih izpostavljene klimatske spremembe, ki povzročajo spreminjanje pokrajine, kar se kaže v dvigovanju morske gladine in degradaciji ekosistemov. Polovica vsega prebivalstva je revnega in izpostavljenega lakoti ter pomanjkanju osnovne zdravstvene oskrbe. V državi prevladuje mlado prebivalstvo, ki pa zaradi slabše dostopnosti do izobraževalnih ustanov nima enakih možnosti za izobraževanje. Pomanjkanje ustreznega cestnega in železniškega prometa v državi se kaže tudi v slabši turistični razvitosti. Na podlagi podrobnega poznavanja države Senegal, njenih potencialov in potreb smo oblikovali dva projekta kot možnost sodelovanja med Slovenijo ter Senegalom na področju razvoja trajnostnega turizma in zagotavljanja kakovostnega izobraževanja ter lokalne samooskrbe.
Ključne besede: Senegal, mednarodni projekt, samooskrba, trajnostni turizem
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 382; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

7.
Pomen logističnih storitev v trajnostnem razvoju turizma
Patricija Klinc, 2021, diplomsko delo

Opis: Države si že dlje časa prizadevajo za izboljšanje življenja ter stremijo k spodbujanju in iskanju rešitev za trajnostni razvoj. Turizem je največja in najpomembnejša industrija, ki venomer raste, vendar pa je obenem tudi velik krivec za negativne posledice na okolje in družbo. Ker je pomen trajnostnega turizma vedno večji, se podjetja v turistični panogi vseskozi trudijo najti nove rešitve, ki so trajnostne in okolju prijazne z namenom čim manjšega poseganja v naravo, a hkrati ohranjanjem kakovosti za turiste in obiskovalce. Za vse to pa mora biti logistika dobro dodelana, saj je ta s turizmom medsebojno povezana, in brez trajnostne logistike ne moremo imeti trajnostnega turizma. V diplomskem projektu obravnavamo trajnostni turizem ter opišemo pozitivne in negativne posledice turizma na okolje, družbo in ekonomijo. Nadalje opredelimo še logistiko in njeno vlogo v turizmu, posvetimo pa se tudi zeleni logistiki in upravljanju dobavne verige, ki je v turistični industriji nekoliko drugačna od drugih industrij. Na koncu podamo še pregled trajnostnega turizma v Sloveniji, navedemo nekaj destinacij, ki so prejele odlikovanja za trajnostno delovanje, in predstavimo, kaj delajo v smeri trajnostnega turizma. Prikažemo tudi rezultate ankete, ki smo jo izvedli z namenom ugotavljanja, koliko ljudje poznajo trajnostni turizem v Sloveniji in v kolikšni meri uporabljajo trajnostne storitve.
Ključne besede: trajnostni turizem, posledice turizma, logistične storitve v turizmu, zeleni turizem v Sloveniji
Objavljeno v DKUM: 15.10.2021; Ogledov: 314; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

8.
Kaštelir : Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za trajnostni turizem
2021

Opis: Skladno z naslovom, monografija obravnava tri medsebojno povezane, čeprav specifične tematike: 1) prazgodovinska gradišča, torej bronastodobna in železnodobna višinska utrjena naselja; 2) etnobotaniko oz. rastlinski svet regije in njegovo tradicionalno rabo le-tam; in 3) vključevanje te kulturne in naravne dediščine v trajnostni, do okolja in domačinov prijaznejši turizem. Monografija sledi ciljem projekta: obuditi starodavno povezanost življenja ljudi z rastlinami in jo predstaviti sodobnemu času na način, da bo služila trajnostnem čezmejnem turizmu, razvoju podeželja in sonaravnem ravnanju z okoljem. Rdeča nit projekta so ostanki gradišč ali kaštelirjev, kot se imenujejo v regiji od Krasa do Kvarnerja. Nekoč najmarkantnejše strukture v krajini so danes skoraj popolnoma pozabljena dediščina regije, ki je v prazgodovini tvorila enotno območje.
Ključne besede: gradišča/kaštelirji, prazgodovina, arheologija, etnobotanika, arheobotanika, trajnostni turizem
Objavljeno v DKUM: 30.06.2021; Ogledov: 560; Prenosov: 31
URL Povezava na datoteko

9.
Proučitev motivov za obisk glampinga olimia adria village v povezavi s trajnostnim poslovanjem
Samanta Sambolić, 2020, diplomsko delo

Opis: Danes se turisti vse bolj zavedajo učinkov turizma na okolje in lokalne skupnosti. Njihovi motivi obiska so tako v veliki meri povezani z zelenimi praksami. Odločajo se za avtentična doživetja, svoj čas na počitnicah preživljajo aktivno, trajnostnim praksam pa sledijo tudi v vsakdanjem življenju. Posledično je povpraševanje po alternativnih trajnostnih oblikah turističnih nastanitev in aktivnostih vedno večje. Ena izmed trajnostnih oblik nastanitve je tudi glamping. V Sloveniji najdemo kar nekaj različnih glamuroznih kampov; vsem je skupno, da želijo gostom nuditi udobno bivanje v naravi, ki vključuje elemente trajnostnega poslovanja. Trajnostno poslovanje nastanitvenih obratov lahko merimo z različnimi kriteriji. Če želi turistična nastanitev poslovati trajnostno, mora upoštevati trajnostne prakse pri vseh vidikih poslovanja. S pomočjo kriterijev Global sustainable tourism criteria-GSTC smo analizirali poslovanje Glampinga Olimia Adria village in podali smernice za izboljšanje trajnostnega poslovanja po navedenih kriterijih.
Ključne besede: turistični motivi, trajnostno poslovanje, trajnostni turizem, glamurozno kampiranje, Glamping Olimia Adria village.
Objavljeno v DKUM: 04.12.2020; Ogledov: 534; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

10.
Proučitev aspektov apiturizma in oblikovanje turističnih produktov – vodenih doživetij za prepoznane ciljne skupine turistov
Saša Kancler, 2020, diplomsko delo

Opis: Apiturizem je oblika turizma, ki temelji na čebelarstvu in čebelarski dediščini. Kot razmeroma nova oblika se je apiturizem hitro razširil po Sloveniji in tudi širše. Ta oblika turizma je čedalje bolj popularna, saj sledi modernim trendom v turizmu, ki narekujejo, da morajo biti doživetja trajnostna, atraktivna, butična in morajo pripovedovati zgodbo. Zgodba čebelarstva je v Sloveniji zanimiva predvsem zaradi njegove bogate kulturne dediščine in kranjske sivke, kar daje Sloveniji možnost, da postane na področju apiturizma vodilna svetovna destinacija. Z raziskavo smo proučili vse aspekte apiturizma od ponudbe, segmentov turistov, njihovih motivov, odnosa lokalnih čebelarjev do zadovoljstva turistov, ki so apidoživetja že obiskali. Pridobili smo veliko koristnih podatkov, ki nam dajejo globlji vpogled v apiturizem, hkrati pa služijo kot osnova za oblikovanje turističnih produktov. S poznavanjem vseh omenjenih aspektov apiturizma imamo možnost ponudbo apidoživetij nadgrajevati in dopolnjevati tam, kjer je to najbolj potrebno, da izpolnimo poslanstvo apiturizma – ozaveščanje.
Ključne besede: turizem, čebelarstvo, apiturizem, trajnostni razvoj turizma, turizem na podeželju
Objavljeno v DKUM: 20.11.2020; Ogledov: 822; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici