| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 46
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Proučitev motivov za obisk glampinga olimia adria village v povezavi s trajnostnim poslovanjem
Samanta Sambolić, 2020, diplomsko delo

Opis: Danes se turisti vse bolj zavedajo učinkov turizma na okolje in lokalne skupnosti. Njihovi motivi obiska so tako v veliki meri povezani z zelenimi praksami. Odločajo se za avtentična doživetja, svoj čas na počitnicah preživljajo aktivno, trajnostnim praksam pa sledijo tudi v vsakdanjem življenju. Posledično je povpraševanje po alternativnih trajnostnih oblikah turističnih nastanitev in aktivnostih vedno večje. Ena izmed trajnostnih oblik nastanitve je tudi glamping. V Sloveniji najdemo kar nekaj različnih glamuroznih kampov; vsem je skupno, da želijo gostom nuditi udobno bivanje v naravi, ki vključuje elemente trajnostnega poslovanja. Trajnostno poslovanje nastanitvenih obratov lahko merimo z različnimi kriteriji. Če želi turistična nastanitev poslovati trajnostno, mora upoštevati trajnostne prakse pri vseh vidikih poslovanja. S pomočjo kriterijev Global sustainable tourism criteria-GSTC smo analizirali poslovanje Glampinga Olimia Adria village in podali smernice za izboljšanje trajnostnega poslovanja po navedenih kriterijih.
Ključne besede: turistični motivi, trajnostno poslovanje, trajnostni turizem, glamurozno kampiranje, Glamping Olimia Adria village.
Objavljeno: 04.12.2020; Ogledov: 138; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

2.
Proučitev aspektov apiturizma in oblikovanje turističnih produktov – vodenih doživetij za prepoznane ciljne skupine turistov
Saša Kancler, 2020, diplomsko delo

Opis: Apiturizem je oblika turizma, ki temelji na čebelarstvu in čebelarski dediščini. Kot razmeroma nova oblika se je apiturizem hitro razširil po Sloveniji in tudi širše. Ta oblika turizma je čedalje bolj popularna, saj sledi modernim trendom v turizmu, ki narekujejo, da morajo biti doživetja trajnostna, atraktivna, butična in morajo pripovedovati zgodbo. Zgodba čebelarstva je v Sloveniji zanimiva predvsem zaradi njegove bogate kulturne dediščine in kranjske sivke, kar daje Sloveniji možnost, da postane na področju apiturizma vodilna svetovna destinacija. Z raziskavo smo proučili vse aspekte apiturizma od ponudbe, segmentov turistov, njihovih motivov, odnosa lokalnih čebelarjev do zadovoljstva turistov, ki so apidoživetja že obiskali. Pridobili smo veliko koristnih podatkov, ki nam dajejo globlji vpogled v apiturizem, hkrati pa služijo kot osnova za oblikovanje turističnih produktov. S poznavanjem vseh omenjenih aspektov apiturizma imamo možnost ponudbo apidoživetij nadgrajevati in dopolnjevati tam, kjer je to najbolj potrebno, da izpolnimo poslanstvo apiturizma – ozaveščanje.
Ključne besede: turizem, čebelarstvo, apiturizem, trajnostni razvoj turizma, turizem na podeželju
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 133; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

3.
Analiza trajnostnih vidikov v butičnem hotelu x
Nina Šimnic, 2020, magistrsko delo

Opis: Vsakoletna rast turizma postavlja vedno večja okoljska vprašanja za prihodnost. Turizem ima neposreden vpliv na okolje, v katerem se odvija, zato je toliko bolj pomembno, da se hotelirji zavedajo svojih vplivov z gradnjo in obratovanjem. Največji izziv turistične industrije je danes v globalni ozaveščenosti o negativnih vplivih, ki jih ima turizem na okolje. Sledenje trajnostnemu trendu je tako postalo bistveno za nadaljnje preživetje. Magistrsko delo obravnava trajnostne vidike v butičnem hotelu X, ki služi kot dober primer in zgled na področju trajnosti. Hotel je ekološki način in trajnostne smernice vključil že ob samem začetku obstoja. S preučitvijo vsakodnevnih praks na področju varstva okolja je cilj spodbuditi ljudi in nastanitve za podobno delovanje. Proučevali smo dejansko motivacijo in glavna vodila za takšen način poslovanja. Empirična raziskava obsega študijo primera v butičnem hotelu X, ki zajema okoljske prakse, okoljske kazalnike, primer samoocenjevanja ekološke učinkovitosti in raziskavo z intervjuji. Glavni cilj raziskave je analizirati in odkriti, ali je butični hotel X lahko uspešen poslovni model za izboljšanje stanja v slovenskem turizmu. V raziskavi smo z okoljskimi kazalniki merili okoljsko uspešnost, kar smo še dodatno potrdili z orodjem za izvedbo samoocene na področju okoljske učinkovitosti. Posamezni rezultati treh delov raziskav so podali sintezo ugotovitev, da ima hotel in vsi delujoči v njem izjemno visoko raven okoljske ozaveščenosti, kar lahko predstavlja dober trajnostni model za butični turizem.
Ključne besede: trajnostni turizem, trajnost, eko hotel, eko marjetica
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 126; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

4.
Okolju prijazno delovanje spa zbilje
Tjaša Bizjak, 2020, diplomsko delo

Opis: Trajnostni turizem postaja ena pomembnejših oblik turizma. Zanj se odloča vse več ponudnikov turističnih storitev. Zaključno delo v teoretičnem delu podrobneje opredeljuje ekološki management v turizmu, sisteme in orodja ekološkega managementa ter poudarja evropski okoljski znak, s katerim lahko ponudnik turističnih storitev izkazuje svojo trajnostno usmerjenost. V praktičnem delu pa za manjše turistično podjetje, katerega dejavnost obsega wellness storitve, z uporabo analize SWOT preverja, v kolikšni meri je že uvedlo ekološki management v svoje delovanje in katere okoljevarstvene ukrepe izvaja. Na osnovi ugotovitev iz analize SWOT je bila izdelana matrika TOWS, ki poudarja priporočila za ravnanje z vodo, energijo, odpadki, storitvami, ki so podjetju lahko v pomoč pri izvajanju ukrepov ekološkega managementa.
Ključne besede: trajnostni turizem, ekološki management, okoljski znak, SWOT, TOWS
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 112; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (523,96 KB)

5.
Trajnostni razvoj turizma z analizo nosilne zmogljivosti na primeru občine Bovec
Marjeta Kavčič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavano področje trajnostnega razvoja turizma na primeru občine Bovec, ki je v zadnjih petih letih dosegala rekordno rast turističnega obiska. Posledično se je to, zlasti v poletni sezoni, odražalo z znaki preobremenjenosti destinacije na naravnem in socialnem okolju. Za ugotavljanje zmogljivosti destinacije za turizem je bila uporabljena analiza nosilne zmogljivosti, ki predstavlja instrument za lažje načrtovanje in udejanjanje trajnostnega turizma. Poleg omenjene metode sta bili za oceno socialne nosilne zmogljivosti s pomočjo anketiranja izvedeni raziskavi zadovoljstva z vplivi turizma med lokalnim prebivalstvom in obiskovalci destinacije Bovec. Presoja nosilne zmogljivosti temelji na oceni desetih relevantnih indikatorjev glede na scenarij trajnostnega razvoja turizma. Rezultati so pokazali, da sta glavna omejitvena dejavnika na tej stopnji obremenjenosti zadovoljstvo lokalnega prebivalstva in mirujoči promet, kjer je nosilna zmogljivost presežena. Štirje od desetih indikatorjev ne presegajo nosilne zmogljivosti, štirje indikatorji pa niso trajnostni. Na podlagi izvedene analize so bili prepoznani tudi drugi ključni izzivi, ki jih je potrebno nasloviti z ukrepi za povečanje nosilne zmogljivosti, kot so desezonalizacija, učinkovito upravljanje z obiskom, višanje kakovosti turističnih storitev, povečanje zadovoljstva lokalnega prebivalstva ter zagotavljanje ustrezne infrastrukture. Ključnega pomena za uspešno in učinkovito upravljanje destinacije je, da se pri nadaljnjem razvoju upoštevajo omejitve nosilne zmogljivosti destinacije ter načela trajnostnega razvoja, s čimer se bo zagotovilo optimalen in uravnotežen razvoj turizma za vse ključne deležnike v destinaciji.
Ključne besede: trajnostni turizem, turistična destinacija, nosilna zmogljivost, indikatorji
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 174; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (4,00 MB)

6.
Kulturna dediščina Šentjurja kot potencial za razvoj trajnostnega turizma
Anja Jevšinek, 2020, diplomsko delo

Opis: Občina Šentjur je ena izmed večjih slovenskih občin, s pestro naravno in kulturno dediščino. Le-ta pa je pomembna za razvoj trajnostnega turizma na obravnavanem območju. V teoretičnem delu naloge smo izvedli pregled obstoječe literature, kjer smo v poglavjih obdelali ključne pojme diplomskega dela. Predstavili smo občino Šentjur ter na kratko opisali obstoječo kulturno dediščino, opisali pa smo tudi obstoječo turistično ponudbo. S pomočjo SWOT analize smo v teoretičnem delu naredili primerjavo destinacij Šentjur in Solčavsko. Zadali smo si pet temeljnih raziskovalnih vprašanj. S pomočjo metode intervjuja smo na terenu raziskovali stališča različnih deležnikov. Opravili smo šest intervjujev, ter tako dobili jasnejšo sliko stanja turizma na obravnavanem območju. S pomočjo rezultatov empiričnega dela smo kasneje zastavili vizijo, ter podali predloge in usmeritve za nadaljnji trajnostni razvoj destinacije.
Ključne besede: kulturna dediščina, trajnostni turizem, turistična destinacija, občina Šentjur
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 118; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

7.
Ponudba zimskega adrenalinskega turizma v Sloveniji
Lea Geratič, 2019, diplomsko delo

Opis: Slovenija ponuja zimski adrenalinski turizem že odkar ponuja smučanje, drsanje po jezerih ipd. Kot je značilno za vsak produkt, izdelek ali storitev, da se razvija, se je razvijal tudi zimski adrenalinski turizem in njegova ponudba v Sloveniji. V analizi ponudbe zimskega adrenalinskega športa v Sloveniji smo se osredotočili na nekaj športnih panog, ki so na trgu že relativno dolgo, ampak se še vedno trudijo za širši prodor in večjo prepoznavnost, ali pa so nastale šele pred kratkim. Analizirali bomo airboarding, zmajanje na snegu in zipline. Ker smo želeli pridobiti informacije »iz prve roke«, smo zaprosili ponudnike za intervjuje ter s pomočjo njihovih odgovorov testirali zastavljene hipoteze. Večino ciljev smo si zastavili za področje spoznavanja teoretičnih lastnosti športnega in adrenalinskega turizma. Dva cilja – ponudba zimskega adrenalinskega turizma, omejena na Slovenijo in segment ljudi, ki jih najbolj pritegnejo te športne panoge – se navezujeta tudi na empirični del, kjer smo primerjali podatke analiz s podatki iz teoretičnega dela. V drugem poglavju opredelimo motive in segmente oseb, ki jih privlačijo adrenalinske aktivnosti. Spoznamo pomen adrenalinskega in ekstremnega športa in pomen trajnostnega razvoja ter analiziramo, koliko trajnosten je lahko adrenalinski turizem. Tretje poglavje prikazuje rezultate raziskav, ki smo jih opravili pri izbranih ponudnikih: z Vogla, iz Bovca in z Blok. Ugotovili smo, da vsi veliko vlagajo v promocijo, vendar se je vsak ponudnik loteva na drugačen način. Njihov cilj je povečati prepoznavnost oziroma skrbeti, da ta ne pade. Spoznali smo, da je za te športe zelo majhna možnosti izvajanja in da največ ponudnikov ponuja zipline. Za airboarding in zmajanje na snegu pa sta potrebna sneg in primeren prostor. Če ni snega, je za airboarding sicer dovolj tudi mokra trava; tudi vetra ni potrebno veliko za zmajanje na snegu – lahko ga izvajamotudi na travi. Zipline je v zimskem času nevaren le pri temperaturah okrog ničle. Naravni dejavniki niso odločilni za izvajanje omenjenih adrenalinskih aktivnosti, vendar to še ne pomeni, da je previdnost odveč. Razvijanja adrenalinskih športov se je potrebno lotiti odgovorno ter spoštljivo do okolja in do uporabnikov, saj lahko v primeru neodgovornosti in nespoštovanja navodil in pravil postanejo preveč nevarni.  
Ključne besede: adrenalinski turizem, zimski športi, Slovenija, motivi, segmentacija, trajnostni razvoj.
Objavljeno: 19.10.2020; Ogledov: 105; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

8.
Izzivi trajnostnega razvoja turizma v savinjski statistični regiji
Vid Tratnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Z magistrskim delom smo skušali ugotoviti zadovoljstvo turističnih ponudnikov z obstoječim delovanjem trajnostne turistične ponudbe v savinjski statistični regiji. Za pridobitev podatkov smo izvedli anketiranje ponudnikov v izbranih občinah v regiji. Cilji naloge so bili opisati trenutno stanje trajnostnega razvoja, analizirati obstoječe ponudbe in oceniti, kateri ukrepi so bili smiselni za implementacijo trajnostne turistične ponudbe v regiji. V raziskavi je bilo treba dokazati smiselnost večje vključitve aktivne ponudbe pri turističnih ponudnikih. Smiselnost je bila dokazana na osnovi pozitivnih odzivov anketirancev v raziskavi o potrebi po takšni ponudbi. Proces raziskave je bil zanesljiv, saj je bil sprva izveden pregled ponudnikov, ki promovirajo trajnostni turizem ali imajo različne oblike trajnostnega turizma vključene v svojo ponudbo. Na podlagi analize rezultatov raziskave je bil osnovan kratkoročni načrt za implementacijo turističnega produkta. Predpostavljamo, da bodo rezultati raziskovanja služili predvsem upravljavcem turistične destinacije pri pripravi trajnostnih turističnih produktov v destinaciji. Na podlagi ugotovitev se bodo torej upravljavci lažje in verodostojneje odločali o snovanju turističnih produktov, ki bi jih nameravali tržiti v okviru predmetne destinacije.
Ključne besede: turistični deležniki, turistična destinacija, Savinjska statistična regija, trajnostni turizem, trajnostni razvoj.
Objavljeno: 17.10.2019; Ogledov: 595; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

9.
Vpliv podnebnih sprememb na smučarski turizem v Alpah
Rok Valenčič, 2019, magistrsko delo

Opis: Globalno segrevanje povzroča toplejše zime, pospešuje taljenje ledenikov in vpliva na smučarski turizem, ki je v Alpah še vedno najpomembnejša gospodarska dejavnost. Smučanje je že dolgo predvsem velik posel, saj je globalna smučarska industrija ocenjena na od 60 do 70 milijard ameriških dolarjev (Vanat, 2014). Smučišča v Sloveniji in v tujini se lahko proti zelenim zimam, ki so posledica podnebnih sprememb, borijo le z umetnim zasneževanjem. Tega pa si številna smučišča ne morejo privoščiti zaradi visokih stroškov zasneževalne opreme ali pa zaradi pomanjkanja vodnih virov. Segrevanje ozračja celo največja alpska smučišča sili v resen razmislek, kako privabiti in zadržati smučarje. Odgovore na vprašanje, kako podnebne spremembe v resnici vplivajo na smučarski turizem oziroma če sploh, smo iskali v raziskovalnem delu. V njem smo s statistično obdelavo ključnih podatkov, potrebnih za merjenje smučarskega turizma, dobili presenetljive rezultate o temperaturnih trendih v preteklih nekaj desetletjih in številu obratovalnih dni na smučiščih Vogel, Lech in Kronplatz. V nalogi smo se dotaknili tudi umetnega zasneževanja, trajnostnih ukrepov in usmeritev, na katerih bi morali graditi alpski centri.
Ključne besede: podnebne spremembe, smučarski turizem, Alpe, umetno zasneževanje, trajnostni turizem, Vogel, Lech, Kronplatz
Objavljeno: 06.06.2019; Ogledov: 798; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

10.
Izkustvena ekonomija na primeru dediščinskega turističnega produkta Dežela kozolcev na Dolenjskem
Bogdan Turnšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Današnji visokorazviti turizem je že zdavnaj prerasel okvire zgolj ekonomskega pristopa, postal je izrazito multidisciplinarna panoga, ki ima priložnost z integracijo socialnega in okoljskega stebra ponovno oblikovati vrednote, ki jih v razvitem svetu počasi pozabljamo. Upravljalci modernih turističnih produktov turistov ne obravnavajo več kot potrošnike, temveč kot goste, ki želijo uresničiti svoje sanje preko nepozabnih doživetij, kar zadovoljuje najvišjo človeško potrebo po samouresničevanju. Temu se je prilagodila tudi svetovna ekonomija. Pine in Gilmore sta leta 1998 izpostavila nov termin moderne ekonomske ponudbe – izkustvena ekonomija oz. ekonomija doživetij. Koncept predstavlja najnovejšo evolutivno ekonomsko stopnjo in je nadgradnja gospodarstva, ki je temeljilo na dobrinah, izdelkih in kasneje storitvah. Pomemben dejavnik pri načrtovanju doživetij v turizmu predstavlja interpretacija naravne in kulturne dediščine. Gre za komunikacijski in psihološki proces, ki pomaga pri poglabljanju razumevanja dediščine, kar vodi v osmišljanje in v posledično težnjo po varovanju in ohranjanju. Dežela kozolcev je v svoji osnovi etnološki muzej na prostem, hkrati pa turistični produkt, ki na enem mestu prikazuje in interpretira pestro tipografijo slovenske kulturne dediščine. Kako temu muzeju uspeva vključevanje sodobnih turističnih trendov, smo preverili s kvalitativno analizo vsebine in kvantitativno anketno raziskavo, ki je bila izvedena na naključni populaciji slovenskih obiskovalcev muzeja. Študija je pokazala, da se upravljalci turističnega produkta Dežela kozolcev premalo zavedajo najmodernejših konceptov, ki zagotavljajo kakovostna doživetja. Izkustvena raven obiskovalcev muzeja se nagiba v smer estetike in teoretičnega izobraževanja, interpretacija dediščine pa ima na estetsko dimenzijo celo obraten – negativen učinek. Raziskava predstavlja izhodišče za nadaljnje analize na področju razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji in za akademske študije.
Ključne besede: trajnostni turizem, izkustvena ekonomija, interpretacija naravne in kulturne dediščine, nepozabno doživetje, avtentičnost, turistični produkt
Objavljeno: 11.04.2019; Ogledov: 823; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

Iskanje izvedeno v 4.01 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici