| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 49
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Regionalna geografija države Senegal/Afrika s poudarkom na možnostih sodelovanja s Slovenijo
Tjaša Novak, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali državo Senegal s poudarkom na naravnih in družbenih podatkih. V teoretičnem delu smo predstavili naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti Senegala ter izpostavili najpogostejše okoljske probleme. V nadaljevanju smo ugotavljali, kakšno je gospodarsko sodelovanje med Senegalom in Slovenijo ter ugotovili, da med državama ne potekajo večji projekti z izjemo projekta za zagotavljanje samooskrbe v sodelovanju Mednarodnega centra za ekoremediacije in Zavoda Most – povezava Evrope in Afrike. V empiričnem delu smo opravljali intervju z direktorjem Afriških naložb o Senegalu na področju politike, zdravstva, vodne oskrbe, izobraževanja, kmetijstva in turizma. Rezultate smo analizirali z metodo kodiranja in jih prikazali z njeno zadnjo fazo, tj. z formuliranjem teorije. Senegal ima ugodno geografsko lego, saj leži na križišču večjih prometnih poti. Ker je to ravninska država, se ljudje v večini ukvarjajo s kmetijstvom, ki je najpomembnejša gospodarska dejavnost, vendar je kmetijska produktivnost v zadnjih letih slabša zaradi dezertifikacije in deforestacije. Poleg teh so bile v rezultatih izpostavljene klimatske spremembe, ki povzročajo spreminjanje pokrajine, kar se kaže v dvigovanju morske gladine in degradaciji ekosistemov. Polovica vsega prebivalstva je revnega in izpostavljenega lakoti ter pomanjkanju osnovne zdravstvene oskrbe. V državi prevladuje mlado prebivalstvo, ki pa zaradi slabše dostopnosti do izobraževalnih ustanov nima enakih možnosti za izobraževanje. Pomanjkanje ustreznega cestnega in železniškega prometa v državi se kaže tudi v slabši turistični razvitosti. Na podlagi podrobnega poznavanja države Senegal, njenih potencialov in potreb smo oblikovali dva projekta kot možnost sodelovanja med Slovenijo ter Senegalom na področju razvoja trajnostnega turizma in zagotavljanja kakovostnega izobraževanja ter lokalne samooskrbe.
Ključne besede: Senegal, mednarodni projekt, samooskrba, trajnostni turizem
Objavljeno: 19.10.2021; Ogledov: 17; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

2.
Pomen logističnih storitev v trajnostnem razvoju turizma
Patricija Klinc, 2021, diplomsko delo

Opis: Države si že dlje časa prizadevajo za izboljšanje življenja ter stremijo k spodbujanju in iskanju rešitev za trajnostni razvoj. Turizem je največja in najpomembnejša industrija, ki venomer raste, vendar pa je obenem tudi velik krivec za negativne posledice na okolje in družbo. Ker je pomen trajnostnega turizma vedno večji, se podjetja v turistični panogi vseskozi trudijo najti nove rešitve, ki so trajnostne in okolju prijazne z namenom čim manjšega poseganja v naravo, a hkrati ohranjanjem kakovosti za turiste in obiskovalce. Za vse to pa mora biti logistika dobro dodelana, saj je ta s turizmom medsebojno povezana, in brez trajnostne logistike ne moremo imeti trajnostnega turizma. V diplomskem projektu obravnavamo trajnostni turizem ter opišemo pozitivne in negativne posledice turizma na okolje, družbo in ekonomijo. Nadalje opredelimo še logistiko in njeno vlogo v turizmu, posvetimo pa se tudi zeleni logistiki in upravljanju dobavne verige, ki je v turistični industriji nekoliko drugačna od drugih industrij. Na koncu podamo še pregled trajnostnega turizma v Sloveniji, navedemo nekaj destinacij, ki so prejele odlikovanja za trajnostno delovanje, in predstavimo, kaj delajo v smeri trajnostnega turizma. Prikažemo tudi rezultate ankete, ki smo jo izvedli z namenom ugotavljanja, koliko ljudje poznajo trajnostni turizem v Sloveniji in v kolikšni meri uporabljajo trajnostne storitve.
Ključne besede: trajnostni turizem, posledice turizma, logistične storitve v turizmu, zeleni turizem v Sloveniji
Objavljeno: 15.10.2021; Ogledov: 24; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

3.
Kaštelir
2021

Opis: Skladno z naslovom, monografija obravnava tri medsebojno povezane, čeprav specifične tematike: 1) prazgodovinska gradišča, torej bronastodobna in železnodobna višinska utrjena naselja; 2) etnobotaniko oz. rastlinski svet regije in njegovo tradicionalno rabo le-tam; in 3) vključevanje te kulturne in naravne dediščine v trajnostni, do okolja in domačinov prijaznejši turizem. Monografija sledi ciljem projekta: obuditi starodavno povezanost življenja ljudi z rastlinami in jo predstaviti sodobnemu času na način, da bo služila trajnostnem čezmejnem turizmu, razvoju podeželja in sonaravnem ravnanju z okoljem. Rdeča nit projekta so ostanki gradišč ali kaštelirjev, kot se imenujejo v regiji od Krasa do Kvarnerja. Nekoč najmarkantnejše strukture v krajini so danes skoraj popolnoma pozabljena dediščina regije, ki je v prazgodovini tvorila enotno območje.
Ključne besede: gradišča/kaštelirji, prazgodovina, arheologija, etnobotanika, arheobotanika, trajnostni turizem
Objavljeno: 30.06.2021; Ogledov: 112; Prenosov: 11
URL Povezava na datoteko

4.
Proučitev motivov za obisk glampinga olimia adria village v povezavi s trajnostnim poslovanjem
Samanta Sambolić, 2020, diplomsko delo

Opis: Danes se turisti vse bolj zavedajo učinkov turizma na okolje in lokalne skupnosti. Njihovi motivi obiska so tako v veliki meri povezani z zelenimi praksami. Odločajo se za avtentična doživetja, svoj čas na počitnicah preživljajo aktivno, trajnostnim praksam pa sledijo tudi v vsakdanjem življenju. Posledično je povpraševanje po alternativnih trajnostnih oblikah turističnih nastanitev in aktivnostih vedno večje. Ena izmed trajnostnih oblik nastanitve je tudi glamping. V Sloveniji najdemo kar nekaj različnih glamuroznih kampov; vsem je skupno, da želijo gostom nuditi udobno bivanje v naravi, ki vključuje elemente trajnostnega poslovanja. Trajnostno poslovanje nastanitvenih obratov lahko merimo z različnimi kriteriji. Če želi turistična nastanitev poslovati trajnostno, mora upoštevati trajnostne prakse pri vseh vidikih poslovanja. S pomočjo kriterijev Global sustainable tourism criteria-GSTC smo analizirali poslovanje Glampinga Olimia Adria village in podali smernice za izboljšanje trajnostnega poslovanja po navedenih kriterijih.
Ključne besede: turistični motivi, trajnostno poslovanje, trajnostni turizem, glamurozno kampiranje, Glamping Olimia Adria village.
Objavljeno: 04.12.2020; Ogledov: 292; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

5.
Proučitev aspektov apiturizma in oblikovanje turističnih produktov – vodenih doživetij za prepoznane ciljne skupine turistov
Saša Kancler, 2020, diplomsko delo

Opis: Apiturizem je oblika turizma, ki temelji na čebelarstvu in čebelarski dediščini. Kot razmeroma nova oblika se je apiturizem hitro razširil po Sloveniji in tudi širše. Ta oblika turizma je čedalje bolj popularna, saj sledi modernim trendom v turizmu, ki narekujejo, da morajo biti doživetja trajnostna, atraktivna, butična in morajo pripovedovati zgodbo. Zgodba čebelarstva je v Sloveniji zanimiva predvsem zaradi njegove bogate kulturne dediščine in kranjske sivke, kar daje Sloveniji možnost, da postane na področju apiturizma vodilna svetovna destinacija. Z raziskavo smo proučili vse aspekte apiturizma od ponudbe, segmentov turistov, njihovih motivov, odnosa lokalnih čebelarjev do zadovoljstva turistov, ki so apidoživetja že obiskali. Pridobili smo veliko koristnih podatkov, ki nam dajejo globlji vpogled v apiturizem, hkrati pa služijo kot osnova za oblikovanje turističnih produktov. S poznavanjem vseh omenjenih aspektov apiturizma imamo možnost ponudbo apidoživetij nadgrajevati in dopolnjevati tam, kjer je to najbolj potrebno, da izpolnimo poslanstvo apiturizma – ozaveščanje.
Ključne besede: turizem, čebelarstvo, apiturizem, trajnostni razvoj turizma, turizem na podeželju
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 287; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

6.
Analiza trajnostnih vidikov v butičnem hotelu x
Nina Šimnic, 2020, magistrsko delo

Opis: Vsakoletna rast turizma postavlja vedno večja okoljska vprašanja za prihodnost. Turizem ima neposreden vpliv na okolje, v katerem se odvija, zato je toliko bolj pomembno, da se hotelirji zavedajo svojih vplivov z gradnjo in obratovanjem. Največji izziv turistične industrije je danes v globalni ozaveščenosti o negativnih vplivih, ki jih ima turizem na okolje. Sledenje trajnostnemu trendu je tako postalo bistveno za nadaljnje preživetje. Magistrsko delo obravnava trajnostne vidike v butičnem hotelu X, ki služi kot dober primer in zgled na področju trajnosti. Hotel je ekološki način in trajnostne smernice vključil že ob samem začetku obstoja. S preučitvijo vsakodnevnih praks na področju varstva okolja je cilj spodbuditi ljudi in nastanitve za podobno delovanje. Proučevali smo dejansko motivacijo in glavna vodila za takšen način poslovanja. Empirična raziskava obsega študijo primera v butičnem hotelu X, ki zajema okoljske prakse, okoljske kazalnike, primer samoocenjevanja ekološke učinkovitosti in raziskavo z intervjuji. Glavni cilj raziskave je analizirati in odkriti, ali je butični hotel X lahko uspešen poslovni model za izboljšanje stanja v slovenskem turizmu. V raziskavi smo z okoljskimi kazalniki merili okoljsko uspešnost, kar smo še dodatno potrdili z orodjem za izvedbo samoocene na področju okoljske učinkovitosti. Posamezni rezultati treh delov raziskav so podali sintezo ugotovitev, da ima hotel in vsi delujoči v njem izjemno visoko raven okoljske ozaveščenosti, kar lahko predstavlja dober trajnostni model za butični turizem.
Ključne besede: trajnostni turizem, trajnost, eko hotel, eko marjetica
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 224; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

7.
Okolju prijazno delovanje spa zbilje
Tjaša Bizjak, 2020, diplomsko delo

Opis: Trajnostni turizem postaja ena pomembnejših oblik turizma. Zanj se odloča vse več ponudnikov turističnih storitev. Zaključno delo v teoretičnem delu podrobneje opredeljuje ekološki management v turizmu, sisteme in orodja ekološkega managementa ter poudarja evropski okoljski znak, s katerim lahko ponudnik turističnih storitev izkazuje svojo trajnostno usmerjenost. V praktičnem delu pa za manjše turistično podjetje, katerega dejavnost obsega wellness storitve, z uporabo analize SWOT preverja, v kolikšni meri je že uvedlo ekološki management v svoje delovanje in katere okoljevarstvene ukrepe izvaja. Na osnovi ugotovitev iz analize SWOT je bila izdelana matrika TOWS, ki poudarja priporočila za ravnanje z vodo, energijo, odpadki, storitvami, ki so podjetju lahko v pomoč pri izvajanju ukrepov ekološkega managementa.
Ključne besede: trajnostni turizem, ekološki management, okoljski znak, SWOT, TOWS
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 223; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (523,96 KB)

8.
Trajnostni razvoj turizma z analizo nosilne zmogljivosti na primeru občine Bovec
Marjeta Kavčič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavano področje trajnostnega razvoja turizma na primeru občine Bovec, ki je v zadnjih petih letih dosegala rekordno rast turističnega obiska. Posledično se je to, zlasti v poletni sezoni, odražalo z znaki preobremenjenosti destinacije na naravnem in socialnem okolju. Za ugotavljanje zmogljivosti destinacije za turizem je bila uporabljena analiza nosilne zmogljivosti, ki predstavlja instrument za lažje načrtovanje in udejanjanje trajnostnega turizma. Poleg omenjene metode sta bili za oceno socialne nosilne zmogljivosti s pomočjo anketiranja izvedeni raziskavi zadovoljstva z vplivi turizma med lokalnim prebivalstvom in obiskovalci destinacije Bovec. Presoja nosilne zmogljivosti temelji na oceni desetih relevantnih indikatorjev glede na scenarij trajnostnega razvoja turizma. Rezultati so pokazali, da sta glavna omejitvena dejavnika na tej stopnji obremenjenosti zadovoljstvo lokalnega prebivalstva in mirujoči promet, kjer je nosilna zmogljivost presežena. Štirje od desetih indikatorjev ne presegajo nosilne zmogljivosti, štirje indikatorji pa niso trajnostni. Na podlagi izvedene analize so bili prepoznani tudi drugi ključni izzivi, ki jih je potrebno nasloviti z ukrepi za povečanje nosilne zmogljivosti, kot so desezonalizacija, učinkovito upravljanje z obiskom, višanje kakovosti turističnih storitev, povečanje zadovoljstva lokalnega prebivalstva ter zagotavljanje ustrezne infrastrukture. Ključnega pomena za uspešno in učinkovito upravljanje destinacije je, da se pri nadaljnjem razvoju upoštevajo omejitve nosilne zmogljivosti destinacije ter načela trajnostnega razvoja, s čimer se bo zagotovilo optimalen in uravnotežen razvoj turizma za vse ključne deležnike v destinaciji.
Ključne besede: trajnostni turizem, turistična destinacija, nosilna zmogljivost, indikatorji
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 319; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (4,00 MB)

9.
Kulturna dediščina Šentjurja kot potencial za razvoj trajnostnega turizma
Anja Jevšinek, 2020, diplomsko delo

Opis: Občina Šentjur je ena izmed večjih slovenskih občin, s pestro naravno in kulturno dediščino. Le-ta pa je pomembna za razvoj trajnostnega turizma na obravnavanem območju. V teoretičnem delu naloge smo izvedli pregled obstoječe literature, kjer smo v poglavjih obdelali ključne pojme diplomskega dela. Predstavili smo občino Šentjur ter na kratko opisali obstoječo kulturno dediščino, opisali pa smo tudi obstoječo turistično ponudbo. S pomočjo SWOT analize smo v teoretičnem delu naredili primerjavo destinacij Šentjur in Solčavsko. Zadali smo si pet temeljnih raziskovalnih vprašanj. S pomočjo metode intervjuja smo na terenu raziskovali stališča različnih deležnikov. Opravili smo šest intervjujev, ter tako dobili jasnejšo sliko stanja turizma na obravnavanem območju. S pomočjo rezultatov empiričnega dela smo kasneje zastavili vizijo, ter podali predloge in usmeritve za nadaljnji trajnostni razvoj destinacije.
Ključne besede: kulturna dediščina, trajnostni turizem, turistična destinacija, občina Šentjur
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 260; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

10.
Ponudba zimskega adrenalinskega turizma v Sloveniji
Lea Geratič, 2019, diplomsko delo

Opis: Slovenija ponuja zimski adrenalinski turizem že odkar ponuja smučanje, drsanje po jezerih ipd. Kot je značilno za vsak produkt, izdelek ali storitev, da se razvija, se je razvijal tudi zimski adrenalinski turizem in njegova ponudba v Sloveniji. V analizi ponudbe zimskega adrenalinskega športa v Sloveniji smo se osredotočili na nekaj športnih panog, ki so na trgu že relativno dolgo, ampak se še vedno trudijo za širši prodor in večjo prepoznavnost, ali pa so nastale šele pred kratkim. Analizirali bomo airboarding, zmajanje na snegu in zipline. Ker smo želeli pridobiti informacije »iz prve roke«, smo zaprosili ponudnike za intervjuje ter s pomočjo njihovih odgovorov testirali zastavljene hipoteze. Večino ciljev smo si zastavili za področje spoznavanja teoretičnih lastnosti športnega in adrenalinskega turizma. Dva cilja – ponudba zimskega adrenalinskega turizma, omejena na Slovenijo in segment ljudi, ki jih najbolj pritegnejo te športne panoge – se navezujeta tudi na empirični del, kjer smo primerjali podatke analiz s podatki iz teoretičnega dela. V drugem poglavju opredelimo motive in segmente oseb, ki jih privlačijo adrenalinske aktivnosti. Spoznamo pomen adrenalinskega in ekstremnega športa in pomen trajnostnega razvoja ter analiziramo, koliko trajnosten je lahko adrenalinski turizem. Tretje poglavje prikazuje rezultate raziskav, ki smo jih opravili pri izbranih ponudnikih: z Vogla, iz Bovca in z Blok. Ugotovili smo, da vsi veliko vlagajo v promocijo, vendar se je vsak ponudnik loteva na drugačen način. Njihov cilj je povečati prepoznavnost oziroma skrbeti, da ta ne pade. Spoznali smo, da je za te športe zelo majhna možnosti izvajanja in da največ ponudnikov ponuja zipline. Za airboarding in zmajanje na snegu pa sta potrebna sneg in primeren prostor. Če ni snega, je za airboarding sicer dovolj tudi mokra trava; tudi vetra ni potrebno veliko za zmajanje na snegu – lahko ga izvajamotudi na travi. Zipline je v zimskem času nevaren le pri temperaturah okrog ničle. Naravni dejavniki niso odločilni za izvajanje omenjenih adrenalinskih aktivnosti, vendar to še ne pomeni, da je previdnost odveč. Razvijanja adrenalinskih športov se je potrebno lotiti odgovorno ter spoštljivo do okolja in do uporabnikov, saj lahko v primeru neodgovornosti in nespoštovanja navodil in pravil postanejo preveč nevarni.  
Ključne besede: adrenalinski turizem, zimski športi, Slovenija, motivi, segmentacija, trajnostni razvoj.
Objavljeno: 19.10.2020; Ogledov: 226; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici