Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomski nalogi smo se osredotočili na analizo trajnostnega razvoja v modni industriji, s poudarkom na trajnostnih trendih, izzivih, strategijah in poslovnih modelih. Modna industrija se sooča z več pomembnimi problemi, vključno z obsežnim onesnaževanjem okolja, prekomerno porabo virov in slabimi delovnimi pogoji. Poleg tega pa hitro spreminjajoči se modni trendi spodbujajo hitro modo, kar povzroča velike količine odpadkov zaradi kratke življenjske dobe izdelkov. Kljub tem težavam vedno več podjetij v modni industriji prepoznava potrebo po trajnostnem razvoju in sprejema trajnostne prakse. Ta prehod vključuje uporabo trajnostnih, inovativnih materialov, izboljšanje delovnih pogojev ter spodbujanje krožnega gospodarstva, kar prispeva k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje in družbo ter k bolj odgovornemu poslovanju. V študiji primera smo obravnavali dve podjetji, Patagonia in Veja, ki predstavljata vodilna primera uspešnih trajnostnih modnih podjetij. Patagonia je znana po svoji dolgotrajni zavezanosti k okoljski odgovornosti, vključno z uporabo recikliranih materialov in podporo okoljskim pobudam. Veja se osredotoča na uporabo ekoloških materialov in pravične trgovine ter zmanjšanje svojega okoljskega odtisa z inovacijami v proizvodnji in distribuciji. Obe podjetji vlagata v preglednost svojih dobavnih verig in spodbujata odgovorno nakupovanje. Njun uspeh dokazuje, da je možno združiti poslovno uspešnost z etičnimi in okoljskimi načeli.
Ključne besede: trajnostni razvoj, modna industrija, poslovna strategija, poslovni model.
Objavljeno v DKUM: 20.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,23 MB)

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na raziskovanje trajnostne in digitalne zrelosti javnega zavoda Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana (v nadaljevanju Cene Štupar – CILJ). Namen raziskave je oceniti trenutno stanje trajnostnih in digitalnih praks v zavodu ter podati konkretne predloge za izboljšave. V ta namen so bile uporabljene različne metode, vključno z analizo obstoječega stanja, pregledom relevantne literature, primerjavo z dobrimi praksami ter ocenjevanjem zrelosti s pomočjo specifičnih ocenjevalnih orodij. Rezultati raziskave kažejo, da zavod že izvaja nekatere trajnostne in digitalne ukrepe, vendar je še vedno prostor za izboljšave. Predlagani so bili ukrepi za razvoj celovite okoljske strategije, krepitev digitalnih veščin med zaposlenimi, povečanje transparentnosti v upravljanju zavoda ter optimizacijo digitalnih rešitev. Priporočila so usmerjena v izboljšanje energetske učinkovitosti, zmanjšanje okoljskega odtisa, izboljšanje digitalnih kompetenc ter povečanje učinkovitosti izobraževalnih in upravnih procesov. Zaključki raziskave poudarjajo pomembnost trajnostne digitalizacije kot ključnega elementa za dosego dolgoročne uspešnosti in družbene odgovornosti v javnem sektorju.
Ključne besede: trajnostni razvoj, digitalna preobrazba, javni zavod, digitalna zrelost, trajnostna digitalizacija
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,46 MB)

Opis: V diplomskem delu je predstavljena analiza uporabe industrijske konoplje kot trajnostnega gradbenega materiala. Cilj naloge je bil raziskati potencial konoplje v gradbeništvu, oceniti njene okoljske in ekonomske učinke ter analizirati njeno konkurenčnost v primerjavi s konvencionalnimi materiali. Poleg tega je bil namen tudi ovrednotiti, kako lahko konoplja prispeva k doseganju trajnostnih ciljev in prehodu v krožno gospodarstvo. V prvem delu naloge smo predstavili industrijsko konopljo kot rastlino, njene značilnosti in prednosti za uporabo v gradbeništvu. Konoplja je zaradi svoje hitre rasti, nizkih zahtev po pesticidih in izjemne sposobnosti zajemanja ogljikovega dioksida prepoznana, kot eden izmed najperspektivnejših materialov za trajnostno gradnjo. Posebna pozornost je bila namenjena konopljinemu betonu, ki se uporablja kot izolacijski in strukturni material. Njegove lastnosti, kot so dobra toplotna in zvočna izolacija, odpornost na ogenj in plesen, ter nizka gostota, so lastnosti ki vplivajo, da je energetsko učinkovit material, kar pomeni da pripomore k zmanjšanju porabe energije pri njegovi uporabi, ne da bi pri tem ogrožal delovanje ali udobje. Tak material ponuja visoko zmogljivost v kontekstu izolacije, bodisi toplotne bodisi zvočne. V primerjavi z drugimi zelenimi materiali, kot so slama, les in glina, konoplja izstopa po svoji izjemni vsestranskosti, obnovljivosti in ekoloških prednostih, zlasti pri izboljševanju kakovosti tal, na katerih raste. Kljub tem nedvomnim prednostim pa se sooča z izzivi, kot so zakonodajne omejitve in omejena dostopnost na trgu, kar zavira njeno širšo uporabo. V nadaljevanju smo analizirali primere uporabe konopljinega betona, kjer se je izkazalo, da ta material pomembno prispeva k zmanjšanju okoljskih obremenitev, izboljšanju bivalnega udobja ter podaljšanju življenjske dobe stavb. Kljub spodbudnim rezultatom pa je jasno, da so potrebne nadaljnje raziskave, predvsem na področju dolgotrajne obstojnosti in ekonomske upravičenosti uporabe konopljinega betona. Sklep naloge potrjuje, da ima industrijska konoplja velik potencial za trajnostni razvoj gradbeništva, vendar je za njeno širšo implementacijo potrebno preseči regulativne ovire in povečati ozaveščenost o njenih prednostih. Konoplja ima edinstveno priložnost, da postane ključni material v prehodu k trajnostni gradnji, vendar bo to mogoče le z nadaljnjimi raziskavami in inovacijami.
Ključne besede: trajnostni razvoj, krožno gospodarstvo, konoplja, konopljin beton, gradbeništvo
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,00 MB)

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na analizo elementov standardiziranega sistema vodenja inovacij, predvsem v kontekstu uporabe standarda SIST EN ISO 56002:2021. Raziskava se ukvarja z vprašanjem, kako standardi ISO in struktura na visoki ravni (HLS) vplivajo na učinkovitost upravljanja inovacij v sodobnih organizacijah. Ključni cilji dela so bili pregled znanstvene in strokovne literature, analiza ključnih elementov sistema upravljanja inovacij, identifikacija pristopov upravljanja inovacij v podjetjih in oblikovanje praktičnih smernic za izboljšanje inovacijskih procesov. Raziskava poudarja, da je inovativnost temeljni dejavnik trajnostne rasti, konkurenčnosti in družbenega razvoja organizacij. Z metodo vsebinske analize, študij primerov ter analize in sinteze je bilo ugotovljeno, da sistemsko uvajanje standarda SIST EN ISO 56002:2021 prispeva k večji vpetosti inovacij v strateške cilje podjetja, kar ima za posledico izboljšanje konkurenčno prednost na trgu. Poleg tega prispevek izpostavlja pomen inovacijske kulture, strateške naravnanosti, prilagodljivosti in sistemskega pristopa za uspešno izvajanje inovacijskih strategij. V zaključku raziskave je predlagano nadaljnje raziskovanje možnosti za izboljšanje inovativnih sposobnosti podjetij s pomočjo standardiziranih sistemov za upravljanje inovacij.
Ključne besede: management inovacij, SIST EN ISO 56002:2021, struktura visoke ravni, inovacijski procesi, sistematično uvajanje, konkurenčna prednost, trajnostni razvoj, prilagodljivost, strateško usmerjanje, kultura inovacij, standardizacija, upravljanje inovacij
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,93 MB)

Opis: Trajnostno poročilo je eno ključnih orodij za podjetja v današnjem času. Organizacije si danes, v 21. stoletju, vedno bolj prizadevajo preoblikovati poslovne modele v skladu z upoštevanjem trajnostnega razvoja, saj ravnanje podjetja z okoljem vpliva tudi na njegovo dobičkonosnost. Poleg tega, da je ozaveščenost ljudi glede varovanja okolja vedno večja, se trajnostni razvoj ne izvaja le zaradi razlogov, kot so celostna podoba podjetja in zahteve kupcev, temveč tudi zato, ker se zaostrujejo zakonodaja, predpisi in okoljevarstveni standardi. Trajnostno poročilo omogoča vpogled v transparentne informacije o okoljskih, družbenih in ekonomskih učinkih organizacije. V zadnjih desetih letih je postalo trajnostno poročanje najhitreje rastoča vrsta nefinančnega poročanja, vendar se, v nasprotju s tradicionalnim finančnim računovodstvom, ne izvaja z enako preglednostjo. Obstaja veliko različnih standardov za trajnostno poročanje, med njimi tudi standardi GRI, CSRD oziroma ESRS in ESG. Tematika trajnostnega poročanja v avtomobilski industriji je pomembna, saj ta proizvede letno kar 10 % svetovnih izpustov ogljika. Kljub kompleksnemu regulativnemu okolju trajnostnega poročanja v avtomobilski industriji se ta zavezuje k spremembam. Japonska je četrti največji avtomobilski trg na svetu. V državi je nastalo kar nekaj avtomobilskih proizvajalcev, med katerimi sta tudi Toyota in Nissan.
Ključne besede: trajnostni razvoj, trajnostno poročilo, Direktiva o trajnostnem poročanju podjetij (CSRD), ESG
Objavljeno v DKUM: 02.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,78 MB)