Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Dandanes se vedno več podjetij zaveda, da za uspeh ni pomembno samo dobro finančno poslovanje, ampak tudi nefinančno. Slednje podjetja dosegajo ter dvigujejo s trajnostnim poročanjem in družbeno odgovornostjo. Na takšen način se podjetja približajo ljudem ter lokalni skupnosti, s čimer posredno dvigujejo svoj ugled ter dosegajo dobre dolgoročne finančne rezultate. Boljša je tudi konkurenčna prednost podjetja v panogi. V magistrskem delu smo v prvem delu opisali vse osnove nefinančnega poročanja, torej teoretične ugotovitve trajnostnega razvoja, kako je do njega prišlo ter kako ga vidijo številni raziskovalci, tako domači kot tuji. Obravnava in podaja informacije tako o ekonomskih, socialnih ter okoljskih dejavnikih. V nadaljevanju smo podrobno opisali družbeno odgovornost, njen zgodovinski razvoj, opredelitev ter kakšne so zunanje ter notranje dimenzije družbene odgovornosti. Sledila je predstavitev predloge nove direktive o korporativnem poročanju (CSRD), ki bo spremenila predlogo o nefinančnem poročanju (NFRD). Ključne pri poznavanju direktiv in sprememb so tudi opisane osnove nefinančnega poročanja. V Sloveniji imamo kar nekaj podjetij, ki so prepoznale dodano vrednost nefinančnega poročanja, s katerim deležnikom posredujejo informacije o svojem družbeno odgovornem ravnanju. Prav zaradi tega smo si v empiričnem delu izbrali dve zelo razviti in uspešni farmacevtski podjetji iz Slovenije, Krko d. d. in Lek d. d., ter analizirali njuna trajnostna poročila ter kako odgovorni sta do družbe in okolja. Ugotovili smo, da Lek kot odvisna družba poroča na drugačen način kot Krka, ki je neodvisna družba. Namreč Krka objavlja letna poročila, medtem ko Lek samostojna trajnostna poročila, ki so manj obsežna ter ne podajajo toliko informacij. Nobeno podjetje ne podaja negativnih informacij, ampak zgolj pozitivne. Predvsem poročata o družbi, zaposlenih, okolju, izobraževanju zaposlenih, itd. Ugotovili smo, da podjetji deloma že poročata v skladu s predlogom nove direktive CSRD, tako da zanju nov predlog ne bo predstavljal dodatnega bremena. Primerjava trajnostnih poročil med preučevanima podjetjema kaže, da Krka nekoliko bolj natančno informira svoje deležnike in javnost. S tem jim omogoča, da dobijo jasno sliko o stanju in dogajanju v podjetju.
Ključne besede: nefinančno poročanje, trajnostni razvoj, družbena odgovornost, Direktiva NFRD, predlog direktive CSRD, izjava o nefinančnem poslovanju
Objavljeno v DKUM: 01.03.2022; Ogledov: 184; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,82 MB)

Opis: Manaslu je osma najvišja gora sveta, ki se dviga 8163 metrov nad morjem. Okoli Manasluja vodi 180 kilometrov dolga pešpot, ki človeka razvaja z neokrnjeno naravo, prijaznimi ljudmi in nepozabnimi razgledi. Namen diplomskega dela je podati strategijo razvoja trajnostnega turizma ter predstaviti integralni turistični proizvod za območje Manasluja, ki bo v nadaljnje lahko služil kot primer dobre prakse tudi za druge destinacije. V prvem delu smo se posvetili obravnavi literature, ki je bila bistvena za kasnejšo postavitev smernic razvoja trajnostnega turizma. Nadaljevali smo z analizo okolja in predstavili negativne ter pozitivne vplive turizma na to občutljivo okolje. V SWOT analizi smo zapisali prednosti, pomanjkljivosti, nevarnosti in priložnosti območja Manasluja. Z anketo, ki je razdeljena na štiri različne sklope in zajema institucionalni, ekonomski, socio-kulturni in okoljski vidik, smo želeli ugotoviti, kakšen je vpliv turizma na lokalno prebivalstvo. Kasneje smo rezultate ankete obdelali in jih tudi predstavili. V zaključku smo podali prioritete, iz katerih smo razvili strategijo, s pomočjo katere bi dosegli zastavljeno vizijo, prav tako pa smo predstavili integralni turistični proizvod.
Ključne besede: Manaslu, trajnostni razvoj, turisti, gorski turizem, narava
Objavljeno v DKUM: 29.11.2021; Ogledov: 184; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,66 MB)

Opis: Organizacijam je za uspešno poslovanje, doseganje zastavljenih ciljev ter rast ključnega pomena ustrezno zastavljena politika podjetja, ta opredeljuje splošne in temeljne dolgoročnejše značilnosti podjetja. Na njeno oblikovanje imajo vpliv interesi, etika, kultura in filozofija pomembnejših udeležencev. Politika podjetja vključuje oblikovano vizijo, poslanstvo, namen obstajanja ter vrednote organizacije, te sestavine so ključne za uspešno izvajanje procesa vodenja in upravljanja organizacije. Politika podjetja se uresničuje na ravni strateškega managementa njeno izvajanje je potrebno kontrolirati. Slovenska podjetja se zavedajo odvisnosti od svojih zaposlenih, okolja, skupnosti, poslovnih partnerjev in dobrega vodenja. To spoznanje je prisililo organizacije, da se zavedajo pomena družbene odgovornosti v obliki vplivov, ki jih imajo s svojim poslovanjem na družbo. Zaradi družbene odgovornosti organizacije upoštevajo soodvisnost z družbo ter z uravnoteženim poslovanjem na vseh ključnih področjih izkazujejo vložen trud. Organizacije so v zadnjih desetletjih pričele velik delež investicij namenjati trajnostnem razvoju. Po letu 2017 so zaradi prenosa Direktive 2014/95/EU z novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1J) organizacije, ki kotirajo na borzi dolžne prikazovati informacije o okoljskih, družbenih, ekonomskih, upravljalskih učinkih ter o vplivih teh na samo delovanje organizacije. Poročanje o družbeni odgovornosti in trajnostnem razvoju služi organizacijam kot graditelj na zaupanju obstoječih in potencialnih udeležencev podjetja, naj bo to kupec, zaposleni ali poslovni partner. Za neuspeh organizacij je velikokrat krivo neskladje politike podjetja z izjavo o nefinančnem poslovanju, saj podjetja ne aplicirajo zadane vizije, poslanstva, smotra ter temeljnih ciljev v izvajanje družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Nefinančna poročila pomagajo podjetjem s pomočjo merljivih učinkov spremljati uspešnost poslovanja organizacije in vplive na trajnostni razvoj. V diplomskem projektu zgoraj omenjene pojme bolje spoznamo na osnovi teorije, nato ugotovitve utemeljimo na primeru slovenskega podjetja Telekom Slovenije, d.d. V raziskovalnem delu spoznamo način poslovanja organizacije ter na podlagi letnega poročila za leto 2019 in 2020 ugotovimo načine izvajanja družbene odgovornosti na podlagi okoljske, družbene in kadrovske politike. Kot celovit zaključek diplomskega projekta podamo ugotovitve analizie skladnosti politike podjetja z izjavo o nefinančnem poslovanju organizacije.
Ključne besede: politika podjetja, nefinančno poročanje, trajnostni razvoj, politika raznolikosti, družbena odgovornost.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 218; Prenosov: 21
Celotno besedilo (832,10 KB)

Opis: Diplomsko delo obravnava proučitev trajnostnega razvoja. Koncept trajnostnega razvoja se vse bolj uveljavlja in postaja nujna usmeritev na vseh področjih. Vse več podjetij ga skuša implementirati v svoje delovanje ne le zaradi skrbi za zaposlene, družbo in okolje, temveč tudi zaradi zagotavljanja konkurenčne prednosti ter pozitivnega vpliva na celotno podjetje. Gre pa poudariti, da je vpeljava trajnostnega razvoja v podjetje zelo zahteven proces, pri katerem je potrebno slediti določeni zakonodaji, predpisom in standardom
Ključne besede: trajnostni razvoj, ekonomski vidik, družbeni vidik, socialni vidik, Domel d.d.
Objavljeno v DKUM: 29.10.2021; Ogledov: 266; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,42 MB)

Opis: V doktorski disertaciji je prikazan razvoj robustnih računalniških metod za načrtovanje in sintezo fleksibilnih procesov in mrež z velikim številom negotovih parametrov. Uporaba natančnejših metod, kot je npr. Gaussova integracijska metoda, vodi do eksponentne rasti matematičnega problema glede na število negotovih parametrov. Glavni dosežek disertacije je metodologija, s katero se izognemo eksponentni rasti. Metodologija temelji na dvostopenjski stohastični formulaciji z rekurzom in razstavi reševanje na več korakov, v katerih ločeno določimo prvostopenjske spremenljivke, tj. topologijo in velikost oz. kapaciteto procesa, ter drugostopenjske spremenljivke, tj. obratovalne in regulacijske spremenljivke. Pri tem praviloma rešujemo matematični problem le v eni točki (scenariju), v posameznih variantah metode pa hkrati v manjšem številu scenarijev, npr. do deset. Osnovna ideja metodologije je naslednja: začetno optimalno, a praktično nefleksibilno procesno shemo generiramo pri nominalnih vrednostih negotovih parametrov. To shemo nato zaporedoma optimiramo pri različnih skrajnih vrednostih negotovih parametrov, tako da za procesne enote, ki so že v shemi, določimo potrebno povečanje velikosti, nove enote pa dodajamo le, če je to potrebno za doseganje dopustne rešitve. Na ta način določimo izbor procesnih enot in njihove velikosti za fleksibilno obratovanje. Ko se ti ne spreminjajo več, izračunamo indeks fleksibilnosti za dobljeno rešitev in izvedemo stohastično optimizacijo Monte Carlo za določitev optimalnih drugostopenjskih spremenljivk. Obenem izračunamo pričakovano vrednost optimizacijskega kriterija z določeno stopnjo zaupanja. Za vzpostavitev toka informacij med ločenima korakoma določanja prvo- in drugostopenjskih spremenljivk smo izdelali modificirano metodo, v kateri izračunavamo korekcijske faktorje, s katerimi izboljšamo vzpostavljanje kompromisov med obema vrstama spremenljivk in iterativno izboljšujemo končni rezultat. Za povečanje učinkovitosti optimizacije Monte Carlo v zgoraj opisani metodologiji smo razvili indikator, s katerim določimo minimalno potrebno število scenarijev, da so rezultati dovolj točni za praktično uporabo. Na ta način skrajšamo čas reševanja. Vpeljali smo tudi relativni indeks optimalnosti, s katerim primerjamo približne pristope, ki smo jih razvili, z bolj točnimi. S predlagano metodologijo smo izvedli sinteze fleksibilnih omrežij toplotnih prenosnikov in dobavnega omrežja za proizvodnjo električne energije iz bioplina, ki smo jo nadgradili s predelavo digestata v kvalitetnejša gnojila. Dokazali smo, da lahko s to metodologijo generiramo fleksibilne rešitve za velike procesne sheme z več deset negotovimi parametri v zmernem času z obvladljivim računalniškim naporom. V zadnjem delu disertacije smo oblikovali pristope za vključevanje negotove vrednosti davka na emisije CO2 v sintezo fleksibilnih procesov v celotnem življenjskem ciklu. Razvili smo enoperiodni in večperiodni stohastični pristop. Primerjava rezultatov z determinističnim pristopom je potrdila prednost stohastičnega pristopa. Razvita metodologija predstavlja orodje za sprejemanje trajnostnih investicijskih odločitev v pogojih negotovosti in prispeva k dolgoročnemu povečanju učinkovitosti in konkurenčnosti v procesni industriji. Njena glavna prednost je, da je uporabna za reševanje primerov z velikim številom negotovih parametrov. V nekaterih študijskih primerih smo uporabili trajnostno namensko funkcijo in tako sintezo fleksibilnih procesov povezali s trajnostnim razvojem, pri čemer se vzpostavljajo dolgoročni optimalni kompromisi med fleksibilnostjo obratovanja ter ekonomskimi, okoljskimi in socialnimi vidiki. S predelavo odpadka iz bioplinarne v koristne produkte smo v sintezo fleksibilnih procesov in mrež uvedli zapiranje zank in krožno gospodarstvo.
Ključne besede: matematično programiranje, negotovost, fleksibilnost, stohastično optimiranje, sinteza procesov, dobavno omrežje, emisije CO2, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 03.09.2021; Ogledov: 369; Prenosov: 37
Celotno besedilo (3,26 MB)