Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Prometni sektor je eden izmed največjih proizvajalcev onesnaževal, ki imajo na okolje zelo negativen vpliv. Škodljivi izpusti v ozračje, kot so toplogredni plini, emisije in škodljivi delci, so v veliki meri vir človekovega delovanja na okolje. Človeška miselnost, vedenje in ravnanje so tako ključni akterji tako pri povečevanju kot tudi pri zmanjševanju obremenjevanja okolja. V diplomskem delu bomo obravnavali električno mobilnost, ki je kot rešitev enega izmed pomembnejših razvojnih izzivov, s katerimi se srečujemo v 21. stoletju, kako negativne učinke onesnaževal na okolje zmanjšati, postala pomembno sredstvo trajnostnega razvoja. V raziskavi pričujoče diplomske naloge bomo z uporabo anketne metode raziskovanja analizirali poznavanje električne mobilnosti v Sloveniji na osnovi anketiranja vzorca več kot 500 polnoletnih voznikov in uporabnikov osebnih avtomobilov v Sloveniji, da bi ugotovili, kakšen je trenutni potencial za uveljavitev električne mobilnosti v Sloveniji.
Ključne besede: električna mobilnost, električna vozila, e-vozila, promet, trajnostni razvoj, toplogredni plini, trdni delci, globalno segrevanje, učinek tople grede
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 2082; Prenosov: 277
Celotno besedilo (2,19 MB)

Opis: Z izgorevanjem fosilnih goriv osebni avtomobili povzročajo škodo okolju. Na svetovnih trgih lahko izbiramo tudi med alternativnimi vrstami osebnih avtomobilov, ki so v fazi uporabe bolj trajnostne v primerjavi z osebnimi avtomobili na fosilna goriva. Potrošniki lahko prispevamo k zmanjšanju onesnaževanja okolja s premišljeno izbiro nakupa osebnega avtomobila. Z metodo LCA lahko pred samim nakupom ovrednotimo okoljske vplive izbranih osebnih avtomobilov in ugotovimo, kateri je okoljsko najbolj učinkovit. Posamezniki v večini primerov pred nakupom določijo širino izbora potencialnih osebnih avtomobilov glede na blagovno znamko. Nakup nam lahko predstavlja veliko finančno breme, zato je stroškovna analiza bistvena pred dokončno odločitvijo. Potrošnik želi v končni fazi najti skupno rešitev, ki je okoljsko in ekonomsko upravičena.
Ključne besede: kriteriji nakupa, fosilna goriva, trajnostni promet, avtomobil, metoda LCA
Objavljeno v DKUM: 28.11.2016; Ogledov: 1468; Prenosov: 150
Celotno besedilo (1,57 MB)

Ključne besede: promet, transport, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2313; Prenosov: 31
Povezava na celotno besedilo

Ključne besede: trajnostni razvoj, ekologija, onesnaževanje okolja, avtomobilska industrija, direktive, odpadki, cestni promet, mreženje, predelava, surovine, recikliranje
Objavljeno v DKUM: 28.05.2012; Ogledov: 2235; Prenosov: 85
Celotno besedilo (1005,11 KB)

Opis: V diplomski nalogi je opisana vloga prometa, mobilnosti, migracij ter pojav mobilnosti študentov Univerze v Mariboru. Dandanes je mobilnost ter hitro potovanje iz enega v drug kraj nekaj samoumevnega, a če dobro pomislimo, sta minili komaj slabi dve stoletji, odkar se je začel izvajati masovni prevoz. Tako si danes morda zelo težko predstavljamo, kako bi določene stvari funkcionirale brez tako visoko razvitega prometnega sistema, kot ga poznamo. Promet namreč omogoča gospodarski razvoj, svobodo gibanja, hkrati pa deluje tudi kot povezovalec prostora. Kako veliko vlogo ima promet v današnjem svetu, se zavemo šele ob zmeraj pogostejših novicah o onesnaženosti zraka. Promet je poleg industrijske proizvodnje eden največjih onesnaževalcev zraka; promet je postal najpomembnejši vir škodljivih emisij ter prevladujoč dejavnik onesnaževanja okolja. Če želimo izvajati migracije ter vsakodnevno mobilnost, potrebujemo prevozna sredstva, s katerimi bomo lahko prišli iz točke A v točko B. Tako se ponovno znajdemo v krogu prometnega sistema. Število mobilnosti, prav tako kot število migracij iz leta v leto narašča. Slednje omogoča visoko razvita tehnologija, udobna prevozna sredstva ter dodelana infrastruktura. V Sloveniji narašča mobilnost predvsem na podlagi individualnih prevozov, s čimer se posledično manjša število potnikov, ki uporabljajo javna prevozna sredstva. Slednja uporabljajo večinoma upokojenci, učenci, dijaki ter študenti. V Sloveniji se je toliko vlagalo v cestno infrastrukturo, da je javni potniški promet pridobil celo slabšalni predznak, saj se ni razvijal vzporedno ter skozi leta izpopolnjeval. Študenti so populacija, pri kateri smo zaznali občutno povečanje individualnih prevozov. Proučevali smo populacijo študentov Univerze v Mariboru. Skoraj polovica študentov Geografskega oddelka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru potuje do svoje fakultete z lastnim avtomobilom. Omenjeno dejstvo nam potrjuje tudi podatek, da se je število registriranih avtomobilov močno povečalo. Skoraj neznaten delež študentov prihaja do fakultete peš ali s kolesom. Ob navedenih dejstvih nas tako nikakor ne sme presenetiti problematika onesnaženosti zraka ter okoljevarstveni problemi, ki se posledično pojavljajo zaradi prevelike uporabe prometnih sredstev ter nesreč, ki se med prevozom dogajajo in povzročajo tudi ekološke katastrofe. Ljudje smo šele zdaj, ko imamo v zraku preveliko količino ogljikovega dioksida, raznih emisij ter škodljivih plinov, začeli razmišljati o sonaravnem razvoju oz. trajnostnem pristopu k dnevni mobilnosti.
Ključne besede: mobilnost, promet, migracije, dostopnost, mestni potniški promet, trajnostni pristop
Objavljeno v DKUM: 07.11.2011; Ogledov: 2046; Prenosov: 195
Celotno besedilo (3,62 MB)