SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
NAČRTOVANJE TRAJNOSTNEGA PROMETNEGA RAZVOJA – ŠTUDIJA PRIMERA V OBČINI SLOVENSKE KONJICE
Renata Kotnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Promet kot terciarna dejavnost deluje v prostoru kot povezovalec, omogoča fizično mobilnost, prenos informacij na daljavo, ter je tesno povezan z gospodarskim razvojem. Z naraščanjem ekonomske razvitosti narašča gostota prometa, posledično pa tudi negativni vplivi na okolje. Pri načrtovanju prometa v prihodnosti je nujno upoštevati koncepte trajnostnega, okolju prijaznega razvoja. Omejiti je potrebno trend naraščanja avtomobilskega prometa in ga nadomestiti z okolju prijaznejšimi oblikami ter drugimi ukrepi, ki bodo zagotavljali kvalitetno mobilnost. V Občini Slovenske Konjice so upoštevana nekatera načela trajnostnega razvoja prometa, na številnih področjih pa so še mogoče izboljšave.
Ključne besede: Ključne besede: trajnostni razvoj, negativni vplivi prometa na okolje, trajnostno načrtovanje prometa, promet v Občini Slovenske Konjice.
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 1906; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

2.
3.
MOŽNOSTI UPORABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V TURIZMU
Jernej Lubej, 2010, diplomsko delo

Opis: V uvodnem delu diplomskega dela smo opredelili in opisali problem, podali cilje, opredelili namen in trditve ter predpostavke, omejitve in metode raziskave. V drugem poglavju smo podali okoljske in ekonomske razloge za opustitev fosilnih virov energije. Med ekonomskimi razlogi prevladujeta predvsem negotova oskrba s fosilnimi viri in negotova cena. Trendi na področju podnebnih sprememb in rastoča ozaveščenost prebivalstva nakazujejo prihodnje prilagajanje turistične branže. Predstavili smo tudi ekološka prizadevanja hotelov s pridobivanjem certifikatov, kot sta EU marjetica in Bio hotel, ter prizadevanja in težave destinacij na področju oskrbe s pitno vodo, prekomernega obiska, odpadkov in odplak. Predstavili smo prizadevanja agencije TUI na področju vpeljave trajnostnega načina poslovanja in organizacije potovanj v območja, ki sledijo takšnim načelom. V tretjem poglavju smo predstavili najbolj obetajoč vir energije, energijo sonca, ki ji strokovnjaki v prihodnosti dodeljujejo pomembno vlogo pri oskrbi z energijo. Opisali smo možnosti pridobivanja elektrike s pomočjo fotovoltaične tehnologije in toplote s pomočjo sončnega obsevanja na turističnih objektih ter predstavili primer dobre prakse Term Snovik. V nadaljevanju poglavja smo pozornost posvečali tudi uporabi biomase, kar zajema uporabo lesne biomase (polena, sekanci in peleti), ki ima v Sloveniji velik potencial, ter tekoče biomase v obliki biogoriv, ki ponujajo zanimivo alternativo za turistične prevoze ter dopolnitev ponudbe na turističnih kmetijah. Pri raziskovanju uporabe energije vetra smo ugotovili, da je ta vrsta energije v Sloveniji še zelo slabo zastopana, saj je Slovenija poleg Malte edina članica EU, ki nima niti ene vetrne elektrarne. Edini uporabnik vetrne energije iz manjše vetrnice je planinska koča na Kredarici, ki s tem dopolnjuje fotovoltaični sistem. Opisali smo pričakovane prihodnje trende na področju vetrnih elektrarn. Ker ima Slovenija tudi nekaj geotermalnih vrelcev in dober potencial pri izkoriščanju te energije, smo tej tematiki namenili posebno poglavje. Geotermalni vrelci so izrazito geografsko pogojeni, izkoriščanje toplote zgornjega plašča zemlje pa je mogoče skoraj povsod in se s pridom uporablja v obliki geosond, ki jim pomagajo toplotne črpalke. V šestem poglavju smo predstavili energetsko neodvisno mesto Güssing, njihove značilnosti in uporabljene tehnologije. Ker je to mesto postalo sinonim za trajnostni razvoj, je postalo tudi turistična zanimivost z velikim številom gostov, ki pridejo samo zaradi ogleda modela oskrbe z energijo. Na podlagi tega smo pripravili tudi predlog za prenos dobrih praks v Slovenijo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE Trajnostni razvoj v turizmu, obnovljivi viri energije, trajnostni promet, ekologija, prihodnost energetike.
Objavljeno: 19.08.2010; Ogledov: 1486; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (250,63 KB)

4.
Vpliv prometa na okolje
Simon Hebar, 2010, diplomsko delo

Opis: Promet nam danes omogoča gospodarski razvoj, veliko svobodo gibanja in deluje kot povezovalec prostora. Z njegovim naraščanjem pa prometni sektor vedno bolj povezujemo z okoljskimi problemi. Prišli smo do točke, kjer je promet postal najpomembnejši vir škodljivih emisij ter tako prevladujoč dejavnik onesnaževanja okolja. Najpomembnejši oz. najbolj raznoliki so vplivi na kvaliteto zraka, saj promet z emisijami pomembno prispeva k onesnaževanju lokalnega ozračja in podnebnim spremembam. Hkrati pa je vpliv na kakovost zraka najbolj nepredvidljiv in ne moremo z gotovostjo napovedati nadaljnjega razvoja dogodkov. Prometni sektor je seveda odgovoren tudi za druge negativne učinke: narašča hrup, izguba biotske pestrosti, onesnaževanje voda, prsti… Ljudje močno občutimo tudi posledice vpliva prometa na socialne in gospodarske dejavnike. Zaradi tega se pojavljajo zahteve po trajnostnem razvoju prometa, ki bi omogočal nemoten nadaljnji razvoj ter bil hkrati prijazen do okolja, saj drugače lahko pričakujemo socialno — ekonomski ali okoljski zlom. Tukaj je najpomembnejše učinkovito izvajanje prometnih politik. Zato je nujno oblikovanje vizije nadaljnjega razvoja, kjer se je potrebno celostno lotiti celotnega prometa, zastaviti konkretne in realne cilje. Ta mora vključevati gospodarski, socialni in ekološki vidik razvoja. Strategija bi morala med drugim urediti preusmeritev tovornega prometa na železnice, večjo pozornost nameniti tranzitnemu tovornemu prometu, izboljšati javni potniški promet, varnost… Pri spodbujanju trajnostnega prometa je EU med vodilnimi na svetu. Zato je ustanovila sistem TERM, ki preko kazalcev spremlja negativne učinke prometa na okolje. Zaradi članstva Slovenije v EU, so bili tudi pri nas uvedeni okoljski kazalci, ki jih ureja ARSO. V sklopu vseh kazalcev je ravno promet tisto področje, kjer se podatki hitro osvežujejo in dopolnjujejo, kar nam na nek način tudi pokaže resnost problemov. Kazalci so namenjeni spremljanju stanja okolja, obveščanju širše javnosti ter kot pomoč prometni politiki. Kazalci nam prikazujejo stanje prometa v Sloveniji in EU, hkrati pa nas opozarjajo na ključne težave v prometu. Tako s pomočjo kazalcev opazimo, da je za vse večje negativne vplive prometa na okolje krivo hitro naraščanje prometa. Obseg potniškega prometa se povečuje predvsem zaradi hitre rasti števila osebnih avtomobilov. Tudi cestni tovorni promet hitro narašča in prevzema najpomembnejšo vlogo v prepeljanem tovoru v Sloveniji, kar se je še izrazito poslabšalo z vstopom Slovenije v EU. Kazalci nam tudi dokazujejo, da smo železniški promet zanemarili in je danes razvojno zaostal ter nekonkurenčen. V zadnjih petnajstih letih Slovenija večino svojih vlaganj v infrastrukturo namreč namenja za cestno omrežje. Ob tem trendu razvoja pa se povečuje tudi poraba končne energije v prometu, saj v zadnjem desetletju promet prevzema prvo mesto po porabi energije. S povečevanjem motorizacije nenehno naraščajo tudi emisije toplogrednih plinov ter ostalih onesnaževal iz prometa. Človek proizvaja čedalje več toplogrednih plinov, zlasti zaradi energetske rabe goriv. Zaradi tega zunanji stroški, kjer glavno vlogo igra cestni promet, predstavljajo veliko breme za državo. Osnovni povzročitelji zunanjih stroškov so nesreče, emisije, zastoji in hrup. Zaradi naraščanja prometa tudi narašča število vseh prometnih nesreč, kar je posledica vse večjega vpliva osebne avtomobilske mobilnosti in opuščanja bolj varnega javnega potniškega prometa, število smrtnih žrtev in poškodovanih v cestnem prometu pa počasi upada. Slovenija se tako vse bolj odmika od trajnostno naravnanega prometnega sistema, kar pa je sodeč po strateških dokumentih ena ključnih točk.
Ključne besede: promet, negativni vplivi prometa na okolje, trajnostni promet, TERM, prometno–okoljski kazalci
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 8338; Prenosov: 1061
.pdf Celotno besedilo (3,47 MB)

5.
Vpliv izgradnje obvoznice - primer obvoznica Kidričevo : diplomsko delo
Blanka Erjavec, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Cestni promet kot terciarna dejavnost deluje v prostoru kot povezovalec, omogoča fizično mobilnost, prenos informacij na daljavo in je tesno povezan z gospodarskim razvojem. Cestna infrastruktura je del cestnega prometnega omreţja. Če ţelimo izboljšati mobilnost prebivalcev in prometno stanje v občini Kidričevo, je potrebno zgraditi obvoznico Kidričevo, katera bo vsaj v določeni meri rešila in omilila prometno teţavo. Vendar pa bo obravnavana obvoznica Kidričevo s seboj »prinesla« tudi vplive na okolje in gospodarstvo ter prebivalce občine Kidričevo. Večji del teh vplivov bo pozitivnih kot negativnih, oziroma nekateri obstoječi negativni prometni vplivi v občini in okolici, bodo z obvoznico Kidričevo omiljeni. Na gospodarstvo občine Kidričevo bo bodoča obvoznica vplivala pozitivno, predvsem v smislu vpliva na podjetja, ki se nahajajo v njeni neposredni okolici, načrtuje pa se še nadaljnji razvoj na področju cestne infrastrukture. To nam kaţe nadaljnji razvoj na področju cestnega prometa v občini Kidričevo.
Ključne besede: trajnostni razvoj, eksterni stroški, promet, Kidričevo, izgradnja obvoznice, vplivi
Objavljeno: 17.05.2011; Ogledov: 1499; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

6.
MOBILNOST ŠTUDENTOV UNIVERZE V MARIBORU
Anja Vrečko, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisana vloga prometa, mobilnosti, migracij ter pojav mobilnosti študentov Univerze v Mariboru. Dandanes je mobilnost ter hitro potovanje iz enega v drug kraj nekaj samoumevnega, a če dobro pomislimo, sta minili komaj slabi dve stoletji, odkar se je začel izvajati masovni prevoz. Tako si danes morda zelo težko predstavljamo, kako bi določene stvari funkcionirale brez tako visoko razvitega prometnega sistema, kot ga poznamo. Promet namreč omogoča gospodarski razvoj, svobodo gibanja, hkrati pa deluje tudi kot povezovalec prostora. Kako veliko vlogo ima promet v današnjem svetu, se zavemo šele ob zmeraj pogostejših novicah o onesnaženosti zraka. Promet je poleg industrijske proizvodnje eden največjih onesnaževalcev zraka; promet je postal najpomembnejši vir škodljivih emisij ter prevladujoč dejavnik onesnaževanja okolja. Če želimo izvajati migracije ter vsakodnevno mobilnost, potrebujemo prevozna sredstva, s katerimi bomo lahko prišli iz točke A v točko B. Tako se ponovno znajdemo v krogu prometnega sistema. Število mobilnosti, prav tako kot število migracij iz leta v leto narašča. Slednje omogoča visoko razvita tehnologija, udobna prevozna sredstva ter dodelana infrastruktura. V Sloveniji narašča mobilnost predvsem na podlagi individualnih prevozov, s čimer se posledično manjša število potnikov, ki uporabljajo javna prevozna sredstva. Slednja uporabljajo večinoma upokojenci, učenci, dijaki ter študenti. V Sloveniji se je toliko vlagalo v cestno infrastrukturo, da je javni potniški promet pridobil celo slabšalni predznak, saj se ni razvijal vzporedno ter skozi leta izpopolnjeval. Študenti so populacija, pri kateri smo zaznali občutno povečanje individualnih prevozov. Proučevali smo populacijo študentov Univerze v Mariboru. Skoraj polovica študentov Geografskega oddelka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru potuje do svoje fakultete z lastnim avtomobilom. Omenjeno dejstvo nam potrjuje tudi podatek, da se je število registriranih avtomobilov močno povečalo. Skoraj neznaten delež študentov prihaja do fakultete peš ali s kolesom. Ob navedenih dejstvih nas tako nikakor ne sme presenetiti problematika onesnaženosti zraka ter okoljevarstveni problemi, ki se posledično pojavljajo zaradi prevelike uporabe prometnih sredstev ter nesreč, ki se med prevozom dogajajo in povzročajo tudi ekološke katastrofe. Ljudje smo šele zdaj, ko imamo v zraku preveliko količino ogljikovega dioksida, raznih emisij ter škodljivih plinov, začeli razmišljati o sonaravnem razvoju oz. trajnostnem pristopu k dnevni mobilnosti.
Ključne besede: mobilnost, promet, migracije, dostopnost, mestni potniški promet, trajnostni pristop
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 1285; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

7.
IZGRADNJA DRUGEGA TIRA DIVAČA-KOPER IN POMEN ZA NARODNO GOSPODARSTVO
Grega Pistotnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Železnici so včasih pravili hrbtenica kopenskega prevoza, a se je ta trditev v zadnjih dvajsetih letih postopoma razblinila. Večina transporta je sedaj na plečih cestnega prometa, predvsem zaradi boljših povezav, modernejše infrastrukture, lažje manipulacije tovora ter časovne učinkovitosti. Evropska Unija pa si je zamislila izgradnjo panevropskih koridorjev, ki bodo z modernizacijo obstoječih železniških prog in izgradnjo novih doprinesli k večji povezanosti evropskega železniškega omrežja. Projekt je dober in pomeni velik napredek v smislu trajnostnega razvoja prometa, ampak žal še ni v celoti realiziran, saj je Evropa še vedno v finančnem krču, ki ga je povzročila svetovna gospodarska kriza. Slovenija bi si z izgradnjo drugega tira Divača-Koper zagotovila pomembno mesto v evropskih blagovnih tokovih, saj je ta povezava označena kot 6. prednostni projekt na področju prometne infrastrukture EU. Izgradnja bi pomenila oživitev narodnega gospodarstva, saj bi s tem oživelo tudi slovensko gradbeništvo, ki nujno potrebuje takšen velik nacionalni projekt, da izplava iz rdečih številk.
Ključne besede: železnice, transport, drugi tir, narodno gospodarstvo, trajnostni promet
Objavljeno: 18.10.2011; Ogledov: 3065; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici