| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DOSEGANJE CILJEV TRAJNOSTNE RASTI V EU IN SLOVENIJI
Urška Krajnc, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Evropska unija pojmuje trajnostno rast kot konkurenčno in zeleno gospodarstvo, ki gospodarno izkorišča vire. Za zagotovitev trajnostne rasti je potreben prehod v konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo, ki varuje okolje, podpira razvoj zelenih tehnologij, krepi poslovno okolje podjetij ter uvaja učinkovita in pametna elektroenergetska omrežja. Evropska unija bo to dosegla z dvema vodilnima pobudama: Učinkovita uporaba virov in Industrijska politika za globalizacijsko dobo, ter s pomočjo držav članic. Slovenija je v svojem nacionalnim reformnem programu predstavila svoje prednostne naloge za dosego ciljev trajnostne rasti. Prednostne naloge se nanašajo predvsem na izgradnjo prometne in energetske infrastrukture ter spodbujanje konkurenčnega nizkoogljičnega gospodarstva.
Ključne besede: trajnostna rast, Evropska unija, zelene tehnologije, energetska učinkovitost, toplogredni plini.
Objavljeno: 28.11.2011; Ogledov: 1228; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (710,56 KB)

2.
ENERGETSKA POLITIKA EVROPSKE UNIJE IN NJENA POVEZANOST Z RUSIJO
Manca Kravina, 2012, diplomsko delo

Opis: Evropska unija je kljub svoji odvisnosti od uvoza fosilnih goriv sprejela več strategij za dosego trajnostnega razvoja. Med pomembnejšimi strategijami trenutno velja Evropa 2020, v kateri so podane ustrezne smernice za dosego zastavljenih ciljev, to so pametna, trajnostna ter vključujoča rast. V okviru energetskega sektorja je bila sprejeta strategija Energija 2020, v kateri je zapisanih pet nalog in ukrepov: učinkovita poraba energije, ustanovitev vseevropskega integriranega energetskega trga, zanesljiva, varna in cenovno dostopna energija, okrepitev energetske tehnologije in inovacij ter okrepitev zunanjih odnosov na energetskem trgu EU. Odnos z Rusijo se je že izboljšal, saj sta še okrepila Energetski koncept, ki je bil ustanovljen leta 2000. Z njim je omogočena zanesljivost, varnost in predvidljivost energetskih odnosov ter zaupanje in preglednost obeh držav. Ta dialog je pripeljal do trenutno največjega dosežka v njunih medsebojnih odnosih, to je dogovor o evropsko-ruskem mehanizmu zgodnjega opozarjanja.
Ključne besede: Ključne besede: energetski viri, energetska politika, Evropska unija, Rusija, trajnostna rast.
Objavljeno: 19.12.2012; Ogledov: 1499; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (769,41 KB)

3.
Smotrnost uporabe električnega avtomobila na področju dostave hrane v mestu Celje
Igor Grofelnik, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomska naloga temelji na raziskavi uporabe klasičnega dostavnega vozila v piceriji Verona in smotrnosti njegove zamenjave z električnim vozilom. V nalogi smo predstavili električno vozilo, njegov razvoj, uporabo, lastnosti in prednosti v primerjavi s konvencionalnim vozilom. Opredelili smo trenutne razmere na področju razvoja in finančnih spodbud EU. S pomočjo GPS-sistema smo naredili posnetek trenutnega stanja in s primerjalno analizo ugotovili, da bi bila uporaba električnega vozila v piceriji Verona smotrna tako z okoljskega, ekonomskega in logističnega vidika. Raziskava je pokazala, da je po preteku treh let strošek električnega vozila bistveno nižji, ne glede na visoko ceno menjave iztrošene baterije in nakupa električnega avtomobila. Ugotovili smo, da električno vozilo ne proizvaja emisij CO2. Posredno se emisije proizvajajo le pri proizvodnji električne energije, s katero ga polnimo. Dejstvo je, da so slednje emisije bistveno nižje kot emisije, ki jih proizvede konvencionalno vozilo. Prav tako uporaba električnega vozila zadovolji logistične potrebe, med katere spadajo domet, hitrost in polnjenje vozila.
Ključne besede: električno vozilo, dostavno podjetje, emisije, trajnostna rast
Objavljeno: 26.01.2015; Ogledov: 743; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

4.
Koncept trajnostnega razvoja in povezava z gospodarskim razvojem
Tamara Belak, 2016, magistrsko delo

Opis: V globaliziranem svetu je merilo uspešnosti države najpogosteje gospodarska rast. Politiki in ekonomisti si v glavnem delijo prepričanje, da je doseganje gospodarske rasti ključni in skorajda edini cilj gospodarstva. Omejenost naravnih virov je pripeljala do osnovanja koncepta trajnostnega razvoja. Zmotno je prepričanje, da je trajnostni razvoj zgolj skrb za ekologijo. Marsikdaj se neupravičeno zanemarjata družbena in ekonomska komponenta koncepta. Cilj držav v prihodnosti je ustvariti harmonijo med temi tremi vidiki trajnostnega razvoja. Čeprav se soočamo s problemom merjenja in oblikovanja okvirjev trajnostnega razvoja, so države Evropske unije že razvile različne kazalce, ki usmerjajo ravnanja politike v izboljševanje kvalitete življenja. Trenutno nam merjenje trajnostnega razvoja omogočajo redki in nepopolni kazalci. Eden izmed teh je indeks okoljske uspešnosti (EPI) razvit s strani Univerze Yale. V magistrskem delu smo na podlagi podobnih študij povezav gospodarske rasti in trajnostnega razvoja definirali relevantne pojasnjevalne spremenljivke ter jih testirali v različno zastavljenih modelih. Vse tri zastavljene hipoteze smo sprejeli. Najvišjo korelacijo izkazujeta prav trajnostni razvoj in gospodarska rast, merjena kot agregatni dohodek, kar predstavlja srž našega dela. Z linearno regresijsko analizo smo dokazali, da če se agregatni dohodek poveča za 1 evro, se EPI v povprečju poveča za 0,0002 indeksni točki. Prav tako smo prikazali statistično značilno nelinearno povezavo med omenjenima spremenljivkama, kjer kakovost okolja sprva raste z gospodarsko rastjo, nato pa upada, nakar v določeni točki spet začneta sinhrono rasti. Druga spremenljivka so vladni izdatki, namenjeni za raziskave in razvoj, izraženi v odstotku BDP. Izračuni so pokazali, da se EPI poveča za 4,72 indeksnih točk, če se izdatki za raziskave in razvoj povečajo za 1 %. Nenazadnje se EPI v povprečju zmanjša za 11,69 indeksnih točk, če se indeks civilnih in političnih svoboščin poveča za 1 točko.
Ključne besede: Kazalniki trajnostnega razvoja, globalizacija, gospodarska rast, trajnostna politika, regresijska analiza, teorije gospodarskega razvoja.
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 928; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici