1. Kako s konceptom pametnega mesta izboljšati kvaliteto življenja v mestu Banja Luka : diplomsko deloJovana Jeličić, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na koncept pametnega mesta in njegovo potencialno vlogo pri izboljšanju kakovosti življenja v Banja Luki. Pametna mesta so urbanistični koncepti, ki izkoriščajo informacijsko-tehnološke inovacije za optimizacijo javnih storitev, prometa, okolja in infrastrukture, kar vodi k učinkovitejšemu, trajnostnemu in prijaznejšemu mestnemu okolju za prebivalce.
V raziskovalnem delu se analizira, kako bi vpeljava koncepta pametnega mesta lahko reševala ključne izzive Banja Luke, kot so prometna preobremenjenost, onesnaženje okolja, učinkovita poraba energije in javnih virov ter krepitev gospodarskega razvoja. Cilj raziskave je predlagati konkretne ukrepe in strategije za implementacijo koncepta pametnega mesta v Banja Luki.
Rezultati raziskovalnega dela ponujajo vpogled v potencialne koristi in izzive vpeljave pametnih rešitev v Banja Luki ter nudijo smernice za nadaljnje ukrepanje v smeri izboljšanja kakovosti življenja in razvoja mesta.
Ključne besede: pametno mesto, pametna mesta in prihodnost, pametna mesta in trajnost, trajnostna mesta, IoT in pametno mesto
Objavljeno v DKUM: 27.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 28
 Celotno besedilo (651,42 KB) |
2. MEHKI UKREPI ZA DOSEGO TRAJNOSTNE MOBILNOSTI NA OBMOČJU CELJASanja Jazbinšek, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena trajnostna mobilnost, katere cilj je prednost okolju prijaznih oblik prevozov. Prednost avtomobila zamenja hoja in okolju prijazne oblike potovanj, ki pomenijo zmanjšanje izpustov CO2 v okolje. Opisano je bistvo le-te in celostna prometna strategija mest na splošno. Za zadovoljitev vseh potreb na področju prometne politike pa je tudi zapisano, kakšni ukrepi so potrebni za dosego tega. Predstavljeni so primeri dobrih praks v Sloveniji in Evropi, kjer je dobro razvidna medsebojna povezava mehkih in trdih ukrepov.
V jedru dela pa je kot mehki ukrep aktivnost Prometna kača, ki je posledična aktivnost projekta Connect v Evropi, opisana in prikazana v praktičnem delu. Predstavljena je celotna izvedba aktivnosti z vsemi podatki ter analizo in prikazom statistike trajnostne mobilnosti vseh prihodov v šolo, na osnovni šoli Lava v Celju. Na koncu je še prikazan rezultat z ugotovitvami o emisijah CO2 in prihrankom goriva v času izvajanja aktivnosti Prometne kače.
Ključne besede: promet, trajnostna mobilnost, mehki ukrepi, prometna kača, celostna prometna strategija mesta
Objavljeno v DKUM: 23.09.2016; Ogledov: 1509; Prenosov: 176
Celotno besedilo (2,60 MB) |
3. TRAJNOSTNI RAZVOJ IN RAZVOJ TRAJNOSTNIH BETONOVAnica Kosmač, 2016, diplomsko delo Opis: Trajnostni razvoj si prizadeva k organiziranemu načelu ohranjanja končnih virov, ki so potrebni za zagotavljanje pogojev življenja na Zemlji prihodnjim generacijam.
Iz tega razloga smo se poglobili v trajnostne vidike industrije betona in betonskih konstrukcij in ugotovili, da lahko beton prispeva k trajnosti iz vidika vseh treh stebrov trajnostnega razvoja. Iz okoljskega vidika na ravneh, kjer se prizadeva k energetski in tehnološki učinkovitosti ter učinkovitosti pri upravljanju z viri skozi njihov celotni življenjski cikel itd. Iz socialnega vidika na ravneh, kjer lahko nudi kvaliteto, varnost, zaščito in udobje, uporabnost in estetiko, kjer se lahko učinkovito upravlja z zemljo in spomeniškim varstvom, omogoča širok spekter zaposlovanja itd. In iz ekonomskega vidika lahko z ustrezno rabo betona in betonskih konstrukcij nižamo stroške življenjskega cikla, podpiramo lokalna gospodarstva itd.
Ključne besede: trajnostni razvoj, trajnostna gradnja, beton, cement, izpusti CO2, življenjski cikel, trajnostna mesta
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 1755; Prenosov: 185
Celotno besedilo (6,67 MB) |
4. MARIBOR JUG: STANOVANJSKA SOSESKA MALI GRADInes Štefanec, 2010, diplomsko delo/naloga Opis: Stanovanjska soseska v interakciji z urbanim sistemom definira rob mesta. Funkcijska in oblikovna zasnova združuje grajene in naravne površine v trajnostno večstanovanjsko sosesko s tremi različnimi bivalnimi območji: območje lamelnih blokov, območje meandra in hiš v vrsti. V diplomski nalogi so morfološko analizirani prostorski vzorci nove soseske. Ugotovljene so velikosti, oblike, način vertikalne rasti, širša opremljenost območja ter podani specifični vzroki za določen objekt: morfologija, neposredna bližina infrastrukture, bližina grajene strukture, ambientalne vrednote. Podano je mnenje o najracionalnejši rešitvi, ki je v nadaljevanju predstavljena konceptualno in zasnovana kot trajnostna soseska. Zasnova grajenega dela soseske je zaradi reliefnih razlik in južne mariborske obvoznice deljena na dve območji, ki sta povezani preko zelenega sistema, elementa vode in kolesarskih ter pešpoti (podhodi). Izhodiščno točko povezave centralnih programov, stanovanjskih enot, zelenega sistema in integracijo glavne pešpoti ter kolesarke poti predstavlja obstoječi grad po katerem tudi imenujemo sosesko.
Ključne besede: Maribor jug, rob mesta, trajnostna stanovanjska soseska
Objavljeno v DKUM: 24.09.2010; Ogledov: 3628; Prenosov: 401
Celotno besedilo (84,53 MB) |
