| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
Energetska učinkovitost stavb kot odločitveni dejavnik pri nakupu
Boštjan Donša, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se loteva področja energetske varčnosti v gradbeništvu. Gradbeništvo je dejavnost, ki se mora vedno znova spoprijemati z novostmi in inovacijami. V zadnjem času pridobiva na pomenu energetsko varčna gradnja. Energetsko varčni objekti so v tujini stalnica že kako desetletje. Pri nas pa lahko rečemo, da postajajo običajni šele v zadnjem času s pojavom novih zahtev iz pravilnikov o gradnji objektov, ki zahtevajo večjo energetsko varčnost. Teoretični del magistrskega dela obravnava izbrane vidike energetsko varčne gradnje. Prikazane so nekatere temeljne smernice, ki so na področju energetsko varčne gradnje v uporabi v razvitih državah Evropske unije, pri čemer smo izpostavili primer Avstrije, ki velja za nekakšnega pionirja na tem področju. V nadaljevanju smo glede na temeljni namen magistrskega dela, to je ugotoviti vpliv energetske varčnosti na prodajno ceno nepremičnin kot nakupnega dejavnika, analizirali nekaj študij, ki so bile na to temo izvedene v svetovnem merilu. To nam je predstavljalo izhodišče za pripravo hipotez. V empiričnem delu magistrskega dela smo analizirali, ali energetska varčnost lahko predstavlja enega izmed odločitvenih kriterijev pri nakupu nepremičnin. Ugotovili smo podobno, kot ugotavljajo že študije, ki so bile izvedene v Evropi, Aziji, Avstraliji in ZDA. Energetska varčnost je za uporabnike in kupce nepremičnin pomemben dejavnik in vpliva na odločitev o nakupu nepremičnine. Kupci so za energetsko varčno nepremičnino pripravljeni plačati več.
Ključne besede: energetska varčnost, energijsko varčna gradnja, trajnostna gradnja, obnovljivi viri energije, nakupni odločitveni dejavniki, prodajna cena nepremičnin
Objavljeno: 06.06.2014; Ogledov: 1325; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

22.
BIM KOT TRAJNOSTNI KONCEPT NAČRTOVANJA OBJEKTOV
Mojca Roženičnik Korošec, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava področja Informacijskih modelov zgradb, trajnostne gradnje, življenjskega cikla objektov, IFC formatov in interoperabilnosti. Preko študije obstoječega strokovnega gradiva obravnavanih področij smo postavili teoretična izhodišča za raziskavo. Na podlagi kompetentnega študijskega modela, smo skozi raziskavo in testiranja najbolj razširjene in dostopne programske opreme pokazali, da je mogoče uporabiti informacijskih model zgradbe, preko IFC formatov, tekom celotnega življenjskega cikla objekta in tako zadostiti osnovnim načelom trajnostne gradnje. V končni diskusiji in zaključku smo podali ugotovitve naše raziskave in ovrednotili izsledke tudi s strokovnega vidika.
Ključne besede: BIM, trajnostna gradnja, IFC, življenjski cikel objekta
Objavljeno: 03.02.2014; Ogledov: 1937; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (11,95 MB)

23.
KRITERIJI ZA PARCELACIJO: RAZVOJ ROBA NASELJA KRED
Martin Fratina, 2013, diplomsko delo

Opis: Določila prostorskih aktov ter želje investitorjev mnogokrat privedejo do nepredvidene izrabe prostora. S premišljenim izborom stavbne tipologije in zasnovo parcelacije, lahko omogočamo skladnejši prostorski razvoj naselij. V diplomskem delu so bili ob opredelitvi primerne stavbne tipologije določeni kriteriji za parcelacijo, ki vplivajo na prostorske konfiguracije razširitve naselja Kred na njegovem robu ob predpostavki, da zgoščevanje strukture naselja ni več možno. Z ovrednotenjem glavnih kriterijev, kot npr. skladnost s strukturo naselja in obstoječo parcelacijo, povezava z zelenim zaledjem, velikost in uporabnost zunanjih površin, možnost zazelenitve, enakovrednost, dostopnost, delež prometnih površin ter primernost glede na konfiguracijo terena, kvaliteta pogledov in izraba prostora, so bile za posamezne variantne zasnove parcelacije in umestitve stanovanjske zazidave v prostor izpostavljene in ovrednotene možnosti trajnostnega prostorskega razvoja naselja.
Ključne besede: parcelacija, stavbna tipologija, trajnostna gradnja, trajnostni razvoj, Posočje, rob naselja
Objavljeno: 25.09.2013; Ogledov: 1121; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (5,72 MB)

24.
Trajnostni vidiki prenove večstanovanjskih zgradb
Metka Sitar, Dean Korošak, Kristijan Krajnc, 2005, izvirni znanstveni članek

Opis: Trajnostna kultura prenove stanovanjskega fonda v stavbah, zgrajenih pred desetletji, izpostavlja izboljšanje bivalnih standardov, ki s funkcionalnega, arhitekturnega, urbanističnega in gradbenotehničnega vidika ne ustrezajo več današnjim potrebam stanovalcev. Značilni pristopi in metode preurejanja stanovanjskih sosesk poleg arhitekturnih in urbanističnih rcšitev vključujejo tudi vidik energetsko varčne prenove večstanovanjskih zgradb, t. i. stanovanjskih blokov. Aplikativni razvojno raziskovalni projekti se uveljavljajo v praksi z različnimi modeli prenove, ki jih zaradi vgrajevanja novih materialov in inovativnih tehnik podpirajo tudi različne veje gradbene industrije. K trajnostni prenovi nas poleg domače zakonodaje zavezujejo tudi evropske smernice, ki učinkovito rabo energije obravnavajo kot eno temeljnih meril kakovosti v skladu z vodilnimi strateškimi usmeritvami trajnostnega bivalnega okolja. Za sodobne pristope preurejanja sosesk povojno organizirane stanovanjske gradnje širom po Evropi so značilne integralne metode trajnostne prenove, ki oblikujejo novo podobo stanovanjskih sosesk. V nadaljevanju je kot vzorčni model predstavljen aplikativni raziskovalni projekt celostne prenove stanovanjskega bloka v naselju Metalna v Mariboru iz konca štiridesetih let. Energijska prenova stavbe je zasnovana v dveh scenarijih, ki v povezovanju ukrepov tehnično tehnološke prenove z arhitekturno oblikovno podobo izpostavljajo nujnost integralnega pristopa.
Ključne besede: trajnostna stanovanjska gradnja, prenova, tlorisna zasnova, gradbena fizika, energetsko varčna prenova, steklenjak
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 2014; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (220,33 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

25.
STANDARD TRAJNOSTNE ARHITEKTURE: TRAJNOSTNA PRENOVA DOMAČE DRUŽINSKE HIŠE
Daša Funtek, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje primer trajnostne prenove domače družinske hiše z vidika celostnega izboljšanja zgradbe, tako iz urbanistično-arhitekturno-oblikovalskega kot tudi iz okoljskega, družbenega in ekonomskega vidika. Princip prenove temelji predvsem na vseslovenski stanovanjski problematiki širjenja pozidanih površin, usmerjenega v nevzdržni oz. netrajnostni razvoj. Tako je osrednja pozornost arhitekturnega oblikovanja namenjena boljši izkoriščenosti prostora in preoblikovanju objekta v mejah obstoječih gabaritov iz večje, a slabo izkoriščene enote v dve manjši enoti s skupnim vmesnim delom. Prestrukturiranje samostojne enodružinske hiše v funkcionalni sklop dveh samostojnih bivalnih enot pa ima v slovenski bivalni kulturi tudi svoj razvojni smisel z vidika racionalnejše izrabe površin.
Ključne besede: družinska hiša, trajnostna stanovanjska gradnja, prenova, vidiki trajnostne gradnje
Objavljeno: 11.10.2011; Ogledov: 2618; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (10,13 MB)

26.
GRADNJA ZIDU IZ ZBITE ZEMLJINE IN IZVEDBA ODPRTIN
Matej Trpin, 2011, diplomsko delo

Opis: Gradnja z zemljino je značilnost severovzhodne Slovenije. Večina starejših hiš je zgrajena z nalaganjem slojev zemljine brez opaža, nabijanjem v opaž ali zidanjem. Zaradi ugodnih vplivov na zdravje, ekoloških problemov in poostrenih predpisov se vračamo k naravnim materialom. Zemljina je ob lesu in kamnu eden prvih materialov, ki so se uporabljali za gradnjo bivališč, saj je lahko dostopna in vgradljiva s preprostim orodjem. Diplomsko delo obravnava gradnjo zidu iz zbite zemljine v merilu 1:2. Zid ima obliko črke »L« in vključuje eno okensko odprtino. Najprej sem izdelal opažni načrt. Sledi podroben opis priprave zemljine, izdelave opažnega sistema, okenskega okvirja in ročnih orodij, gradnje zidu, nege zidu in meritev sprememb dimenzij. V diskusiji sem se osredotočil na pripravo zemljine, izvedbo opažnega sistema in vgradnjo okenskega okvirja. Glina je vezivo, zato mora biti enakomerno porazdeljena med delci peska in mivke. Suho glino je potrebno zdrobiti v čim manjše delce in zemljino dobro pregnesti. Opaž mora biti izdelan dovolj trdno, da kljub velikim pritiskom pri nabijanju zemljine obdrži svojo obliko. Na koncu je opisan še postopek vgradnje okna v okensko odprtino.
Ključne besede: trajnostna gradnja, zbita zemljina, okenska odprtina, opaž
Objavljeno: 29.09.2011; Ogledov: 2338; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

27.
EKOLOGIJA LESENE GRADNJE
Lidija Kuhelnik, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomska naloga obravnava sisteme lesene montažne gradnje. Opisani so vsi trije sistemi, torej skeletni, okvirni in masivni. Obravnavani so lesni kompoziti za konstrukcije. V nadaljevanju je obravnavana gradbena biologija in zelena trajnostna gradnja. Podrobno je opisana zdrava hiša in njeni materiali. Predstavljen je tudi sindrom nezdrave zgradbe. Opisana je konstrukcijska zaščita lesa in modifikacija lesa.
Ključne besede: lesena montažna gradnja, skeletni sistem, okvirni sistem, masivni sistem, ekološka gradnja, trajnostna arhitektura, gradbena biologija, zdrava hiša
Objavljeno: 01.09.2011; Ogledov: 2334; Prenosov: 644
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

28.
ANALIZA OKOLJSKE USTREZNOSTI IZBIRE GRADBENIH MATERIALOV PRI GRADNJI PASIVNIH MONTAŽNIH HIŠ
Sintija Verglez, 2010, diplomsko delo

Opis: Pasivne hiše zaradi nizke toplotne prevodnosti prinašajo velike energetske prihranke. Pasivna hiša mora ustrezati določenim standardom pasivne gradnje, kot so zrakotesnost, nizka toplotna prevodnost id., standardi pa ne določajo iz kakšnih gradbenih materialov mora biti stavba zgrajena. Načelom trajnostne arhitekture najbolj ustreza pasivna hiša, ki je zgrajena iz naravnih gradbenih materialov, ki imajo minimalne negativne vplive na okolje in zdravje ljudi. Za proizvodnjo nekaterih gradbenih materilov se porabi veliko energije in sprosti ogromna količina emisij CO2. Pri monatžni pasivni gradnji se kot nosilec konstrukcije uporablja les, ki ima pozitivne vplive na okolje, saj v procesu fotosinteze veže CO2. Okoljska ustreznost zgradbe tako ni odvisna le od količine energije, ki se porabi za ogrevanje v času obratovanja zgradbe, ampak tudi od porabljene energije in vplivov na okolje v času proizvodnje gradbenih materialov, ki so vgrajeni v stavbo. V empiričnem delu smo z vidika CO2 odtisa analizirali gradbene materiale v zunanji steni večjega števila ponudnikov slovenskih montažnih pasivnih hiš. Rezulati raziskave, kažejo, da so okoljsko ustreznejše zunanje stene montažnih pasivnih hiš tiste, ki uporabljajo večji delež naravnih gradbenih materialov — predvsem lesa ter izolacije iz celuloze. Trend gradje pasivnih hiš naraša v tujini in v zadnjih letih tudi v Sloveniji. Ozaveščenost graditeljev in investirtorjev je trenutno bolj na strani zmanjšanja porabe energije za ogrevanje v času obratovanja stavbe. Čedalje več pa je tudi takšnih, ki se zavedajo pozitivnega vpliva na okolje in zdravlje ljudi, ki ga imajo naravni gradbeni materiali. Gradnja z naravnimi materiali je za 20-30% dražja od tiste z konvencionalnimi gradbenimi materiali. S povečanjem povpraševanja se bo spremenila tudi cenovna konkurečnost ponudnikov, ki gradijo z naravnimi gradbenimi materiali. Montažna pasivna gradnja iz naravnih materilov lahko postane izdelek množične proizvodnje, za kar pa je potrebno ozavestiti ljudi in proizvajalce. V diplomskem delu so predstavljene prednosti in slabosti gradnje z naravnimi gradbenimi materiali.
Ključne besede: pasivna hiša, naravni gradbeni materiali, okoljska ustreznost gradbenih materilaov, montažna hiša, trajnostna arhitektura, energetsko varčna gradnja, analiza življenskega cikla proizvoda
Objavljeno: 10.01.2011; Ogledov: 3255; Prenosov: 368
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

29.
POČITNIŠKA HIŠA IZ SLAME
Samanta Rebernak, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Lokalno dosegljivi materiali so zaznamovali gradbeniško dejavnost v času pred globalizacijo in tudi danes se uporabljajo v vsakdanji gradbeni praksi na manj razvitih območjih. Večina svetovne populacije nima možnosti graditi z visokotehnološkimi materiali, ki so v široki potrošnji v razvitem delu sveta. Večanje zavesti o pomembnosti trajnostnega razvoja vodi do zanimanja za gradnjo z naravnimi materiali tudi v razvitem delu sveta. Današnji tehnološki dosežki v kombinaciji s tradicionalnimi materiali omogočajo kvalitetno sonaravno bivanje, a je za to potreben primerno izobražen kader. V diplomskem delu sem se posvetila slami kot gradbenemu materialu. Slama je stranski proizvod pridelave hrane in je letno obnovljiv naravni vir. Gradnja s slamo ima dolgo tradicijo, saj se je, zvezana v snope, uporabljala za izolacijo in kritje strehe, pomešana z zemljo pa se je uporabljala za gradnjo objektov. Tehnika, kjer se slama oblikovana v bale uporablja v konstrukcijske namene, je sorazmerno mlada. V poznem 19. stoletju so bili prebivalci ameriškega mesta Nebraska, zaradi pomanjkanja gradbenega materiala, primorani poiskati druge metode gradnje. Omislili so si gradnjo s slamnatimi balami, ki je v uporabi še danes. V okviru praktičnega dela diplomske naloge sem zasnovala enonadstropno počitniško hišo iz slame, pokrito z enokapno streho in izdelala maketo objekta, v merilu 1:5. Uporabila sem lesen nosilni sistem, pred katerega so postavljene bale. Tloris objekta sestoji iz dnevnega prostora s kuhinjskim delom, spalnice in kopalnice. Dnevni prostor dopolnjuje pokrita terasa, dostopna tudi iz spalnice. V prvi fazi izdelave makete sem zasnovala orodje, s katerim sem izdelala bale v merilu 1:5.
Ključne besede: trajnostna arhitektura, gradnja s slamo, maketa počitniške hiše
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 4618; Prenosov: 584
.pdf Celotno besedilo (47,62 MB)

30.
STANDARDI TRAJNOSTNE GRADNJE : PASIVNA HIŠA
Talja Jurečko, 2010, diplomsko delo

Opis: Pasivne hiše predstavljajo način gradnje, ki je okolju prijazen, saj uporablja obnovljive vire energije in s tem omogoča dobitke in rabo energije brez običajnih hladilnih in ogrevalnih naprav ter hkrati zagotavljajo ugodno počutje. V diplomskem delu so podani nekateri pomembnejši podatki o zgodovini in razvoju pasivne gradnje tako v Evropi kot tudi v Sloveniji, predstavljena sta energijski in tehnični vidik ter vidik načrtovanja gradnje pasivne hiše. Na podlagi pridobljenih teoretičnih znanj, je ob koncu z tehničnega in načrtovalskega vidik predstavljena pasivna hiša v Alsheimu, za katero je bilo ugotovljeno, da v nekaterih vrednostih celo presega standarde pasivne gradnje. Ugotovili smo, da pasivna gradnja predstavlja pomemben vidik varovanja okolja v smislu trajnostne gradnje in jo je potrebno zlasti v Sloveniji čim bolj spodbujati.
Ključne besede: pasivna hiša, trajnostna gradnja, ogrevanje pasivnih stavb, prezračevanje z rekuperacijo toplote.
Objavljeno: 24.09.2010; Ogledov: 3424; Prenosov: 522
.pdf Celotno besedilo (4,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici