SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
POČITNIŠKA HIŠA IZ ZBITE ZEMLJE
Kaja Kastelic, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Zemljina kot gradbeni material spremlja človeštvo že od samih začetkov. Zgradbe iz zemljine najdemo na vseh kontinentih, razen na Antarktiki. Še danes živi približno tretjina svetovnega prebivalstva v hišah iz zemljine. Pomembno vlogo igra predvsem v nerazvitem delu sveta, kjer so sodobni gradbeni materiali težko dostopni. Z višanjem zavesti o pomembnosti trajnostnega razvoja pa narašča zanimanje za gradnjo z zemljino tudi v razvitih deželah. Obstaja veliko različic tehnike gradnje, pri kateri se zemljino zbija v opaž. Poleg tradicionalnih, so se tudi v kasnejšem času razvijale nove tehnike gradnje z zemljino. Praktični del diplomske naloge obsega izdelavo idejne zasnove počitniške hiše in makete iz zbite zemljine v merilu 1:10. Zasnova hiše sestoji iz dnevnega prostora s kuhinjo ter izhodom na teraso, spalnice ter kopalnice. Maketo sem izdelala s pomočjo sistema opažev, ki sem ga predhodno razvila in je prilagojen izbranemu merilu. Omejila sem se na izdelavo konstrukcijskih delov stavbe. Podzidek zidov je iz cementne, mikroarmirane malte, na njem stojijo nosilni zidovi iz zbite zemljine, ki se zaključijo z vencem iz cementno-apnene malte. Na njega je nameščeno leseno ostrešje. V odprtine oken in vrat so vstavljeni leseni okvirji. Osrednja tema diskusije po končani gradnji se nanaša na pojav razpok v zidovih iz zbite zemljine. Nastale so predvsem v okolici odprtin. Razpoke so posledica krčenja med sušenjem. Preprečujemo jih lahko z nizkim deležem gline in vode v zemljini ter z omejitvijo dimenzij zidov ali segmentov zidov. Zagotavljanje počasnega sušenja bistveno pripomore k zmanjševanju razpok.
Ključne besede: trajnostna gradnja, zbita zemljina, maketa počitniške hiše
Objavljeno: 08.09.2010; Ogledov: 2660; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (9,94 MB)

5.
STANDARDI TRAJNOSTNE GRADNJE : PASIVNA HIŠA
Talja Jurečko, 2010, diplomsko delo

Opis: Pasivne hiše predstavljajo način gradnje, ki je okolju prijazen, saj uporablja obnovljive vire energije in s tem omogoča dobitke in rabo energije brez običajnih hladilnih in ogrevalnih naprav ter hkrati zagotavljajo ugodno počutje. V diplomskem delu so podani nekateri pomembnejši podatki o zgodovini in razvoju pasivne gradnje tako v Evropi kot tudi v Sloveniji, predstavljena sta energijski in tehnični vidik ter vidik načrtovanja gradnje pasivne hiše. Na podlagi pridobljenih teoretičnih znanj, je ob koncu z tehničnega in načrtovalskega vidik predstavljena pasivna hiša v Alsheimu, za katero je bilo ugotovljeno, da v nekaterih vrednostih celo presega standarde pasivne gradnje. Ugotovili smo, da pasivna gradnja predstavlja pomemben vidik varovanja okolja v smislu trajnostne gradnje in jo je potrebno zlasti v Sloveniji čim bolj spodbujati.
Ključne besede: pasivna hiša, trajnostna gradnja, ogrevanje pasivnih stavb, prezračevanje z rekuperacijo toplote.
Objavljeno: 24.09.2010; Ogledov: 2832; Prenosov: 468
.pdf Celotno besedilo (4,17 MB)

6.
POČITNIŠKA HIŠA IZ SLAME
Samanta Rebernak, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Lokalno dosegljivi materiali so zaznamovali gradbeniško dejavnost v času pred globalizacijo in tudi danes se uporabljajo v vsakdanji gradbeni praksi na manj razvitih območjih. Večina svetovne populacije nima možnosti graditi z visokotehnološkimi materiali, ki so v široki potrošnji v razvitem delu sveta. Večanje zavesti o pomembnosti trajnostnega razvoja vodi do zanimanja za gradnjo z naravnimi materiali tudi v razvitem delu sveta. Današnji tehnološki dosežki v kombinaciji s tradicionalnimi materiali omogočajo kvalitetno sonaravno bivanje, a je za to potreben primerno izobražen kader. V diplomskem delu sem se posvetila slami kot gradbenemu materialu. Slama je stranski proizvod pridelave hrane in je letno obnovljiv naravni vir. Gradnja s slamo ima dolgo tradicijo, saj se je, zvezana v snope, uporabljala za izolacijo in kritje strehe, pomešana z zemljo pa se je uporabljala za gradnjo objektov. Tehnika, kjer se slama oblikovana v bale uporablja v konstrukcijske namene, je sorazmerno mlada. V poznem 19. stoletju so bili prebivalci ameriškega mesta Nebraska, zaradi pomanjkanja gradbenega materiala, primorani poiskati druge metode gradnje. Omislili so si gradnjo s slamnatimi balami, ki je v uporabi še danes. V okviru praktičnega dela diplomske naloge sem zasnovala enonadstropno počitniško hišo iz slame, pokrito z enokapno streho in izdelala maketo objekta, v merilu 1:5. Uporabila sem lesen nosilni sistem, pred katerega so postavljene bale. Tloris objekta sestoji iz dnevnega prostora s kuhinjskim delom, spalnice in kopalnice. Dnevni prostor dopolnjuje pokrita terasa, dostopna tudi iz spalnice. V prvi fazi izdelave makete sem zasnovala orodje, s katerim sem izdelala bale v merilu 1:5.
Ključne besede: trajnostna arhitektura, gradnja s slamo, maketa počitniške hiše
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 4048; Prenosov: 447
.pdf Celotno besedilo (47,62 MB)

7.
ANALIZA OKOLJSKE USTREZNOSTI IZBIRE GRADBENIH MATERIALOV PRI GRADNJI PASIVNIH MONTAŽNIH HIŠ
Sintija Verglez, 2010, diplomsko delo

Opis: Pasivne hiše zaradi nizke toplotne prevodnosti prinašajo velike energetske prihranke. Pasivna hiša mora ustrezati določenim standardom pasivne gradnje, kot so zrakotesnost, nizka toplotna prevodnost id., standardi pa ne določajo iz kakšnih gradbenih materialov mora biti stavba zgrajena. Načelom trajnostne arhitekture najbolj ustreza pasivna hiša, ki je zgrajena iz naravnih gradbenih materialov, ki imajo minimalne negativne vplive na okolje in zdravje ljudi. Za proizvodnjo nekaterih gradbenih materilov se porabi veliko energije in sprosti ogromna količina emisij CO2. Pri monatžni pasivni gradnji se kot nosilec konstrukcije uporablja les, ki ima pozitivne vplive na okolje, saj v procesu fotosinteze veže CO2. Okoljska ustreznost zgradbe tako ni odvisna le od količine energije, ki se porabi za ogrevanje v času obratovanja zgradbe, ampak tudi od porabljene energije in vplivov na okolje v času proizvodnje gradbenih materialov, ki so vgrajeni v stavbo. V empiričnem delu smo z vidika CO2 odtisa analizirali gradbene materiale v zunanji steni večjega števila ponudnikov slovenskih montažnih pasivnih hiš. Rezulati raziskave, kažejo, da so okoljsko ustreznejše zunanje stene montažnih pasivnih hiš tiste, ki uporabljajo večji delež naravnih gradbenih materialov — predvsem lesa ter izolacije iz celuloze. Trend gradje pasivnih hiš naraša v tujini in v zadnjih letih tudi v Sloveniji. Ozaveščenost graditeljev in investirtorjev je trenutno bolj na strani zmanjšanja porabe energije za ogrevanje v času obratovanja stavbe. Čedalje več pa je tudi takšnih, ki se zavedajo pozitivnega vpliva na okolje in zdravlje ljudi, ki ga imajo naravni gradbeni materiali. Gradnja z naravnimi materiali je za 20-30% dražja od tiste z konvencionalnimi gradbenimi materiali. S povečanjem povpraševanja se bo spremenila tudi cenovna konkurečnost ponudnikov, ki gradijo z naravnimi gradbenimi materiali. Montažna pasivna gradnja iz naravnih materilov lahko postane izdelek množične proizvodnje, za kar pa je potrebno ozavestiti ljudi in proizvajalce. V diplomskem delu so predstavljene prednosti in slabosti gradnje z naravnimi gradbenimi materiali.
Ključne besede: pasivna hiša, naravni gradbeni materiali, okoljska ustreznost gradbenih materilaov, montažna hiša, trajnostna arhitektura, energetsko varčna gradnja, analiza življenskega cikla proizvoda
Objavljeno: 10.01.2011; Ogledov: 2696; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

8.
GRADNJA ZIDU IZ ZBITE ZEMLJINE IN IZVEDBA ODPRTIN
Matej Trpin, 2011, diplomsko delo

Opis: Gradnja z zemljino je značilnost severovzhodne Slovenije. Večina starejših hiš je zgrajena z nalaganjem slojev zemljine brez opaža, nabijanjem v opaž ali zidanjem. Zaradi ugodnih vplivov na zdravje, ekoloških problemov in poostrenih predpisov se vračamo k naravnim materialom. Zemljina je ob lesu in kamnu eden prvih materialov, ki so se uporabljali za gradnjo bivališč, saj je lahko dostopna in vgradljiva s preprostim orodjem. Diplomsko delo obravnava gradnjo zidu iz zbite zemljine v merilu 1:2. Zid ima obliko črke »L« in vključuje eno okensko odprtino. Najprej sem izdelal opažni načrt. Sledi podroben opis priprave zemljine, izdelave opažnega sistema, okenskega okvirja in ročnih orodij, gradnje zidu, nege zidu in meritev sprememb dimenzij. V diskusiji sem se osredotočil na pripravo zemljine, izvedbo opažnega sistema in vgradnjo okenskega okvirja. Glina je vezivo, zato mora biti enakomerno porazdeljena med delci peska in mivke. Suho glino je potrebno zdrobiti v čim manjše delce in zemljino dobro pregnesti. Opaž mora biti izdelan dovolj trdno, da kljub velikim pritiskom pri nabijanju zemljine obdrži svojo obliko. Na koncu je opisan še postopek vgradnje okna v okensko odprtino.
Ključne besede: trajnostna gradnja, zbita zemljina, okenska odprtina, opaž
Objavljeno: 29.09.2011; Ogledov: 1837; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

9.
EKOLOGIJA LESENE GRADNJE
Lidija Kuhelnik, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomska naloga obravnava sisteme lesene montažne gradnje. Opisani so vsi trije sistemi, torej skeletni, okvirni in masivni. Obravnavani so lesni kompoziti za konstrukcije. V nadaljevanju je obravnavana gradbena biologija in zelena trajnostna gradnja. Podrobno je opisana zdrava hiša in njeni materiali. Predstavljen je tudi sindrom nezdrave zgradbe. Opisana je konstrukcijska zaščita lesa in modifikacija lesa.
Ključne besede: lesena montažna gradnja, skeletni sistem, okvirni sistem, masivni sistem, ekološka gradnja, trajnostna arhitektura, gradbena biologija, zdrava hiša
Objavljeno: 01.09.2011; Ogledov: 1820; Prenosov: 579
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

10.
STANDARD TRAJNOSTNE ARHITEKTURE: TRAJNOSTNA PRENOVA DOMAČE DRUŽINSKE HIŠE
Daša Funtek, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje primer trajnostne prenove domače družinske hiše z vidika celostnega izboljšanja zgradbe, tako iz urbanistično-arhitekturno-oblikovalskega kot tudi iz okoljskega, družbenega in ekonomskega vidika. Princip prenove temelji predvsem na vseslovenski stanovanjski problematiki širjenja pozidanih površin, usmerjenega v nevzdržni oz. netrajnostni razvoj. Tako je osrednja pozornost arhitekturnega oblikovanja namenjena boljši izkoriščenosti prostora in preoblikovanju objekta v mejah obstoječih gabaritov iz večje, a slabo izkoriščene enote v dve manjši enoti s skupnim vmesnim delom. Prestrukturiranje samostojne enodružinske hiše v funkcionalni sklop dveh samostojnih bivalnih enot pa ima v slovenski bivalni kulturi tudi svoj razvojni smisel z vidika racionalnejše izrabe površin.
Ključne besede: družinska hiša, trajnostna stanovanjska gradnja, prenova, vidiki trajnostne gradnje
Objavljeno: 11.10.2011; Ogledov: 2182; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (10,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici