SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
STANDARDI TRAJNOSTNE ARHITEKTURE: NIZKOENERGIJSKA HIŠA
Nataša Vidovič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opredelili standard nizkoenergijske hiše v Sloveniji. Raziskali smo zgodovino razvoja nizkoenergijskih hiš v Evropi in svetu, kjer so le-te prisotne zadnjih 40 let. Opredelili smo arhitekturni vidik načrtovanja nizkoenergijske hiše, kar zajema umestitev objekta v prostor, arhitekturno zasnovo in dodatne vidike načrtovanja. Podali smo značilnosti nizkoenergijske hiše v smislu tehnologije gradnje, ovoja zgradbe in delovanje hiše z vidika rabe energije. Teorijo smo podkrepili z dvema primeroma tipskih nizkoenergijskih hiš, slovenskih projektantskih podjetij, z različno tehnologijo gradnje, a s primerljivimi karakteristikami. Na tak način smo lažje prikazali podobnosti in razlike ter morebitne posebnosti posameznega pristopa gradnje. Obravnavana primera nizkoenergijskih hiš ne odlikuje kreativna pač pa funkcionalna arhitekturna zasnova in predvsem tehnično dovršena izvedba vseh detajlov, zaradi česar dosegata standard zelo dobre nizkoenergijske hiše.
Ključne besede: nizkoenergijska hiša, trajnostna arhitektura, PURES
Objavljeno: 05.10.2010; Ogledov: 2271; Prenosov: 366
.pdf Polno besedilo (4,16 MB)

2.
POČITNIŠKA HIŠA IZ SLAME
Samanta Rebernak, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Lokalno dosegljivi materiali so zaznamovali gradbeniško dejavnost v času pred globalizacijo in tudi danes se uporabljajo v vsakdanji gradbeni praksi na manj razvitih območjih. Večina svetovne populacije nima možnosti graditi z visokotehnološkimi materiali, ki so v široki potrošnji v razvitem delu sveta. Večanje zavesti o pomembnosti trajnostnega razvoja vodi do zanimanja za gradnjo z naravnimi materiali tudi v razvitem delu sveta. Današnji tehnološki dosežki v kombinaciji s tradicionalnimi materiali omogočajo kvalitetno sonaravno bivanje, a je za to potreben primerno izobražen kader. V diplomskem delu sem se posvetila slami kot gradbenemu materialu. Slama je stranski proizvod pridelave hrane in je letno obnovljiv naravni vir. Gradnja s slamo ima dolgo tradicijo, saj se je, zvezana v snope, uporabljala za izolacijo in kritje strehe, pomešana z zemljo pa se je uporabljala za gradnjo objektov. Tehnika, kjer se slama oblikovana v bale uporablja v konstrukcijske namene, je sorazmerno mlada. V poznem 19. stoletju so bili prebivalci ameriškega mesta Nebraska, zaradi pomanjkanja gradbenega materiala, primorani poiskati druge metode gradnje. Omislili so si gradnjo s slamnatimi balami, ki je v uporabi še danes. V okviru praktičnega dela diplomske naloge sem zasnovala enonadstropno počitniško hišo iz slame, pokrito z enokapno streho in izdelala maketo objekta, v merilu 1:5. Uporabila sem lesen nosilni sistem, pred katerega so postavljene bale. Tloris objekta sestoji iz dnevnega prostora s kuhinjskim delom, spalnice in kopalnice. Dnevni prostor dopolnjuje pokrita terasa, dostopna tudi iz spalnice. V prvi fazi izdelave makete sem zasnovala orodje, s katerim sem izdelala bale v merilu 1:5.
Ključne besede: trajnostna arhitektura, gradnja s slamo, maketa počitniške hiše
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 3858; Prenosov: 424
.pdf Polno besedilo (47,62 MB)

3.
ANALIZA OKOLJSKE USTREZNOSTI IZBIRE GRADBENIH MATERIALOV PRI GRADNJI PASIVNIH MONTAŽNIH HIŠ
Sintija Verglez, 2010, diplomsko delo

Opis: Pasivne hiše zaradi nizke toplotne prevodnosti prinašajo velike energetske prihranke. Pasivna hiša mora ustrezati določenim standardom pasivne gradnje, kot so zrakotesnost, nizka toplotna prevodnost id., standardi pa ne določajo iz kakšnih gradbenih materialov mora biti stavba zgrajena. Načelom trajnostne arhitekture najbolj ustreza pasivna hiša, ki je zgrajena iz naravnih gradbenih materialov, ki imajo minimalne negativne vplive na okolje in zdravje ljudi. Za proizvodnjo nekaterih gradbenih materilov se porabi veliko energije in sprosti ogromna količina emisij CO2. Pri monatžni pasivni gradnji se kot nosilec konstrukcije uporablja les, ki ima pozitivne vplive na okolje, saj v procesu fotosinteze veže CO2. Okoljska ustreznost zgradbe tako ni odvisna le od količine energije, ki se porabi za ogrevanje v času obratovanja zgradbe, ampak tudi od porabljene energije in vplivov na okolje v času proizvodnje gradbenih materialov, ki so vgrajeni v stavbo. V empiričnem delu smo z vidika CO2 odtisa analizirali gradbene materiale v zunanji steni večjega števila ponudnikov slovenskih montažnih pasivnih hiš. Rezulati raziskave, kažejo, da so okoljsko ustreznejše zunanje stene montažnih pasivnih hiš tiste, ki uporabljajo večji delež naravnih gradbenih materialov — predvsem lesa ter izolacije iz celuloze. Trend gradje pasivnih hiš naraša v tujini in v zadnjih letih tudi v Sloveniji. Ozaveščenost graditeljev in investirtorjev je trenutno bolj na strani zmanjšanja porabe energije za ogrevanje v času obratovanja stavbe. Čedalje več pa je tudi takšnih, ki se zavedajo pozitivnega vpliva na okolje in zdravlje ljudi, ki ga imajo naravni gradbeni materiali. Gradnja z naravnimi materiali je za 20-30% dražja od tiste z konvencionalnimi gradbenimi materiali. S povečanjem povpraševanja se bo spremenila tudi cenovna konkurečnost ponudnikov, ki gradijo z naravnimi gradbenimi materiali. Montažna pasivna gradnja iz naravnih materilov lahko postane izdelek množične proizvodnje, za kar pa je potrebno ozavestiti ljudi in proizvajalce. V diplomskem delu so predstavljene prednosti in slabosti gradnje z naravnimi gradbenimi materiali.
Ključne besede: pasivna hiša, naravni gradbeni materiali, okoljska ustreznost gradbenih materilaov, montažna hiša, trajnostna arhitektura, energetsko varčna gradnja, analiza življenskega cikla proizvoda
Objavljeno: 10.01.2011; Ogledov: 2393; Prenosov: 303
.pdf Polno besedilo (1,58 MB)

4.
EKOLOGIJA LESENE GRADNJE
Lidija Kuhelnik, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomska naloga obravnava sisteme lesene montažne gradnje. Opisani so vsi trije sistemi, torej skeletni, okvirni in masivni. Obravnavani so lesni kompoziti za konstrukcije. V nadaljevanju je obravnavana gradbena biologija in zelena trajnostna gradnja. Podrobno je opisana zdrava hiša in njeni materiali. Predstavljen je tudi sindrom nezdrave zgradbe. Opisana je konstrukcijska zaščita lesa in modifikacija lesa.
Ključne besede: lesena montažna gradnja, skeletni sistem, okvirni sistem, masivni sistem, ekološka gradnja, trajnostna arhitektura, gradbena biologija, zdrava hiša
Objavljeno: 01.09.2011; Ogledov: 1659; Prenosov: 566
.pdf Polno besedilo (1,98 MB)

5.
STANDARD TRAJNOSTNE ARHITEKTURE: TRAJNOSTNA PRENOVA DOMAČE DRUŽINSKE HIŠE
Natalija Mernik, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava prenovo domače družinske hiše v funkcionalen in arhitekturno kakovosten objekt z nizko porabo energije. Z zgradbama v neposredni bližini se ustvari vizualno zaključena enota. V diplomskem delu predstavljamo teoretična izhodišča, kjer so opisani faktorji, ki vodijo do potrebne prenove objekta in problematiko le-te v Sloveniji, s poudarkom na trajnostnem vidiku. V nadaljevanju so obravnavani obstoječe stanje objekta, konceptualna zasnova in izvedba prenove, z vključenim tehničnim poročilom.
Ključne besede: trajnostna arhitektura, trajnostna prenova, družinska hiša
Objavljeno: 29.09.2011; Ogledov: 1526; Prenosov: 70
.pdf Polno besedilo (1,58 MB)

6.
STANDARD TRAJNOSTNE ARHITEKTURE: TRAJNOSTNA PRENOVA (DOMAČE) DRUŽINSKE HIŠE
Urška Samec, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava trajnostno prenovo obstoječe enodružinske hiše iz 60-ih let prejšnega stoletja v večstanovanjski objekt z namenom ustvariti funkcionalno in kvalitetno arhitekturo, ki bo povečala kvaliteto bivanja. Podan je kratek zgodovinski pregled gradnje in uporabe materialov stavb v 20. stoletju v Sloveniji. V nadaljevanju so predstavljeni različni vidiki in pristopi k trajnostni obnovi objektov. Prikazani so primeri prenovljenih stanovanjskih hiš, ki so služili kot osnova pri trajnostni, programski in arhitekturni zasnovi. Diplomsko delo zaokrožuje projektna arhitekturna dokumentacija hiše z vključenimi trajnostnimi idejami in rešitvami.
Ključne besede: stanovanjska hiša, trajnostna arhitektura, rekonstrukcija
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 2046; Prenosov: 149
.pdf Polno besedilo (6,54 MB)

7.
Prenova tipske stanovanjske hiše
Jure Sakelšek, 2015, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektna naloga obravnava prenovo obstoječe enodružinske hiše iz 90-ih let. Zajeti so vidiki in pristopi trajnostne prenove, ki tekom analize obstoječega stanja podajajo novo podobo objekta. Prenova je s pomočjo dogradnje in adaptacije usmerjena k ustvaritvi funkcionalno, ekonomično in vizualno privlačnejše arhitekture, ki bo povečala ugodje in kvaliteto bivanja.
Ključne besede: prenova, trajnostna arhitektura, tipska stanovanjska hiša
Objavljeno: 17.08.2015; Ogledov: 422; Prenosov: 110
.pdf Polno besedilo (33,67 MB)

8.
Zasnova lesene nizkoenergijske hiše z minimalno kvadraturo
Davor Fistrić, 2015, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektni nalogi predstavimo vidike lesene, energijsko varčne in trajnostne gradnje, ki danes predstavlja pomemben del gradbeništva in arhitekture. Prav tako pa se posvetimo tematiki gradnje enodružinskih hiš v Sloveniji in gradnji na minimalni kvadraturi. Osredotočimo se predvsem na oblikovanje hiše z minimalno kvadraturo in na pozitivne lastnosti takšne gradnje. Zaključni del naloge predstavlja zasnovo hiše na minimalni kvadraturi, ki dosega standarde nizkoenergijske in trajnostne arhitekture.
Ključne besede: arhitektura, les, energijska učinkovitost, minimalna kvadratura, trajnostna gradnja
Objavljeno: 17.08.2015; Ogledov: 454; Prenosov: 104
.pdf Polno besedilo (11,15 MB)

9.
STANDARD TRAJNOSTNE ARHITEKTURE: TRAJNOSTNA PRENOVA DOMAČE DRUŽINSKE HIŠE
Jerneja Habjan, 2012, diplomsko delo

Opis: V slovenskem prostoru prevladuje enostanovanjska gradnja s potrebo po trajnostni prenovi in z zadostnimi prostorskimi kapacitetami za nove programske vsebine. Diplomsko delo obravnava trajnostno prenovo domače družinske hiše iz 90. let v funkcionalen, arhitekturno kakovostni dvostanovanjski objekt, z nizko porabo energije. Dvostanovanjska programska vsebina prenove je v diplomskem delu utemeljena z analizo stanovanjske problematike v Sloveniji ter s teoretičnimi izhodišči, s poudarkom na trajnostnih vidikih. V nadaljevanju naloge sledijo posnetek obstoječega stanja hiše, koncept prenove in izvedba prenove.
Ključne besede: družinska hiša, stanovanjska problematika, trajnostna arhitektura, trajnostna prenova
Objavljeno: 03.10.2012; Ogledov: 1262; Prenosov: 96
.pdf Polno besedilo (5,59 MB)

10.
Standard trajnostne arhitekture: Trajnostna prenova domače enodružinske hiše
Lidija Munda, 2014, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektna naloga predstavlja arhitekturni načrt idejne zasnove trajnostno naravnane prenove domače enodružinske hiše, ki je bila zgrajena v poznih 80-ih letih. Pozneje je bila stanovanjski stavbi prizidana mehanična delavnica, ki ni v uporabi. V uvodnem delu naloge so opredeljena izhodišča in glavni vidiki za oblikovanje arhitekturne rešitve, sledi analiza obstoječega stanja obravnavanega objekta, pri kateri se pokažejo pomanjkljivosti v funkcionalni zasnovi tlorisnih rešitev in osvetljenosti v stanovanjskem objektu, v prizidku pa zlasti v konstrukcijski zasnovi. Celotni objekt ne ustreza današnjim zahtevam po energetski učinkovitosti. Osrednji del naloge je tako namenjen funkcionalni in energetsko učinkoviti zasnovi arhitekturne rešitve, s katero smo dosegli kakovostne bivalne pogoje ter povečali izkoriščenost in estetsko vrednost enodružinske hiše kot enovitega objekta.
Ključne besede: trajnostna arhitektura, enodružinska hiša, prenova
Objavljeno: 29.09.2014; Ogledov: 578; Prenosov: 80
.pdf Polno besedilo (11,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici