SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vrstna pestrost in floristična sestava suhih travišč v odnosu do krajinskih parametrov v tradicionalni kmetijski krajini Goričkega
Igor Paušič, 2017, doktorska disertacija

Opis: V raziskavi obravnavamo spremembe v tradicionalni kulturni krajini SV Goričkega v zadnjih 230 letih ter vrstrno pestrost in floristično sestavo suhih in polsuhih polnaravnih travišč iz asociacij Hypochoerido-Festucetum rupicolae Steinbuch 1980 in Ranunculo bulbosi-Arrhenatheretum elatioris Ellmauer in Mucina s sod. 1993. Obravnavamo vrstno pestrost in floristično sestavo travišč v odnosu do izbranih krajinskih parametrov: površina fragmentov, oblika fragmentov (razmerje med obsegom in površino), raba tal (vzdrževana travišča in travišča v zaraščanju), naklon, ekspozicija, nadmorska višina, oddaljenost od naselij (hiš) in število različnih mejnih habitatnih tipov. Na območju raziskave smo locirali in floristično ovrednotili osemdeset polnaravnih, oligo- do mezotrofnih travišč. Travišča so predstavljala večji delež površine območja raziskave (61 %) ob koncu 18. stoletja. Do leta 2012 je bilo spremenjenih v druge kategorije rabe tal 50 % površine travišč s konca 18. stoletja. Glede floristične sestave in fiziognomije vegetacije smo fragmente suhih travišč razvrstili v štiri kategorije. Razlike v številu prisotnih vrst med obravnavanimi kategorijami suhih travišč so statistično značilne, enako velja za število habitatnih specialistov na fragmentih kot tudi za vrstno pestrost fragmentov, izraženo z vrednostmi indeksa Shannon-Weaver. Dokazali smo, da površina fragmentov ni v statistično značilni korelaciji s številom vrst na fragmentih (skupno število 180 vrst) pa tudi s številom tipičnih vrst (habitatni specialisti, skupno 45 vrst) ne. Vrstna pestrost (vrednosti indeksa Shannon-Weaver) fragmentov suhih travišč ni v statistično značilni zvezi s površino fragmentov, tudi z obliko fragmentov ne (razmerje med obsegom in površino). Današnje površine suhih travišč so le ostanki nekoč večjih površin, kar smo tudi dokazali s historičnim kartografskim materialom. Vrstno najbolj pesti so fragmenti v fazah zaraščanja in ne redno vzdrževani (košeni) fragmenti. Statistično značilna je korelacija med površino fragmentov in frekvenco pojavljanja štirih (od skupno 45) habitatnih specialistov suhih travišč. Specialiste srečamo predvsem na ohranjenih, manjših do srednje velike fragmentih s površino do 4147 m2. Dokazali smo, da se z večanjem pestrosti okolice (večanjem števila različnih mejnih habitatnih tipov) zmanjšuje vrstna pestrost vzdrževanih suhih travišč (redno košenih in motenih - ruderaliziranih) in povečuje vrstna pestrost travišč v fazah sukcesije (opuščena travišča). Zveza med nadmorsko višino in številom vrst na fragmentih suhih travišč je statistično značilna. Antropogeni dejavnik, ki pomembno vpliva na floristično sestavo fragmentov suhih travišč, je oddaljenost od naselij. Če upoštevamo le redno in občasno košena travišča, pa ta dejavnik poleg samega števila vrst statistično značilno pojasnjuje tudi število habitatnih specialistov na fragmentih suhih travišč. Analizirali smo pojavljanje (frekvenco in gostoto) navadne kukavice (Anacamptis morio) na fragmentih suhih travišč na območju raziskave. Skupno smo zabeležili 3812 primerkov omenjene vrste na traviščih z različno rabo tal. Ugotovili smo statistično značilno, pozitivno korelacijo med absolutno gostoto vrste Anacamptis morio in nadmorsko višino fragmentov suhih travišč ter statistično značilno, pozitivno korelacijo med maksimalno gostoto vrste ter nadmorsko višino fragmentov. Prav tako smo ugotovili tudi statistično značilno, negativno korelacijo med maksimalno gostoto vrste Anacamptis morio ter številom vrst na fragmentih suhih travišč. Dokazali smo statistično značilno, negativno korelacijo med maksimalno gostoto vrste ter vrstno pestrostjo fragmentov suhih travišč. Glavno gonilo, ki pojasnjuje današnje frekvence in gostote ter prostorsko razporeditev vrste Anacamptis morio na obravnavanem območju, je sedanja raba tal, režim upravljanja s suhimi travišči. Današnji obseg in vzorec prostorske razporeditve suhih travišč na območju raziskave predstavlja verjetno zadnji stadij ...
Ključne besede: tradicionalna kulturna krajina, polnaravna, suha travišča, Festuco-Brometea, Molinio-Arrhenatheretea, vrstna pestrost in floristična sestava, PCA, raba tal, Krajinski park Goričko, SV Slovenija.
Objavljeno: 16.03.2017; Ogledov: 156; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (6,84 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici