1. Tradicionalizem, kulturni kapital in poslušanje narodno-zabavne glasbe med mladimiTjaša Lipovec, 2020, magistrsko delo Opis: Glavni namen magistrskega dela z naslovom Tradicionalizem, kulturni kapital in poslušanje narodno-zabavne glasbe med mladimi je bil ugotoviti, kakšne so razlike med mladimi v poslušanju narodno-zabavne glasbe ob vplivu naslednjih dejavnikov: raven tradicionalizma, religioznosti, družinskih vrednot, enakopravnosti in delitvi vlog med spoloma in v odnosu do homoseksualnosti ter izobrazbe staršev in kraja bivanja. V teoretičnem delu smo opredelili in obravnavali naslednje koncepte: mladost, kulturo, glasbeni okus, tradicionalizem, glasbo in narodno-zabavna glasbo. Empirični del sestavlja empirično testiranje štirih hipotez (podatki so bili pridobljeni preko anketne metode z neslučajnostnim vzorcem. Sodelovalo je 172 oseb, od tega je bilo 132 oseb ženskega spola ter 40 oseb moškega spola, od katerih je največji delež respondentov spadalo v starostno skupino od 26 do 29 let). Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da na poslušanje narodno-zabavne glasbe vplivajo naslednji dejavniki: raven tradicionalizma (delno), izobrazba matere, kraj bivanja in izpostavljenost tovrstni glasbi v otroštvu.
Ključne besede: tradicionalizem, mladi, glasba, glasbeni okus, narodno-zabavna glasba
Objavljeno v DKUM: 23.07.2020; Ogledov: 1068; Prenosov: 110
 Celotno besedilo (680,83 KB) |
2. Kritika modernizma pri Nikoli Šopu in Gregorju Strniši skozi prizmo perenialistične šoleEva Premk Bogataj, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: Članek predstavlja teoretsko osnovo civilizacije stroja Nikole Šopa in logike štacunarstva Gregorja Strniše, pri čemer uporablja aparat perenialistične šole (René Guénon, Ananda Coomaraswamy, Frithjof Schuon in Seyyed Hossein Nasr). Radikalna kritika paradigme, ki se kaže v individualizmu, racionalizmu, empirizmu, skepticizmu, naturalizmu, ignoranci do metafizičnih principov in preziru tradicionalnih znanj ter zasužnjevanju človeka z lastnimi čuti itn., se ujema s paradigmo modernizma, kot jo razume perenialistična šola, in je nasprotje, deviacija tradicionalizma, ki varuje tradicijo, simbol pa razume kot pomemben način prenosa tradicionalnih znanj in sporočil. V članku so predstavljeni odlomki iz poezije, dram Driada, Samorog in Ljudožerci, Šopove poezije in drame Tajanstvena prela. Poleg kritike modernizma so predstavljene tudi značilnosti tradicionalizma: pojavnost metafizične transparentnosti fenomenov in transmutacijo stvari v odlomkih literarnih besedil.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska poezija, slovenska dramatika, modernizem, tradicionalizem, perenialistična šola, hrvaška književnost, hrvaška poezija, hrvaška dramatika
Objavljeno v DKUM: 27.02.2018; Ogledov: 927; Prenosov: 82
Celotno besedilo (482,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Raspad moderniteta i religijaSergej Flere, 1990, strokovni članek Opis: Religioznost se u Jugoslaviji uobičajeno promatra kao forma tradicionalne kulture i svetonazora, iako ovaj način mišljenja nije bio često uziman kao metodološka osnova u istraživanju religioznosti.
U ovom radu odnos između moderniteta, kao jezgre svetonazorskih vrednosti, i religije izučava se preko intervjuiranja reprezentativnog uzorka odraslih stanovnika Vojvodine (N = 1925.). Religioznost se izučava preko tvrdnji o religioznosti dok se odnos prema modernitetu izučava preko četiri tvrdnje koje se sve odnose na jedan, ali središnji aspekt moderniteta - pozitivan stav prema društvenoj promeni i naučnim i tehnološkim inovacijama. Distribucija odgovora ove četiri tvrdnje nije, nakon provedene faktorske analize, rezultirala jednim faktorom, već širom strukturom vrednosnih orentacija i stavova. Korelacija odnosa među stanovištima prema tvrdnjama u uzorku je niska.
Veza između religioznosti i stanovišta prema modernitetu je široka. Religiozni nisu statistički značajno anti-modernistički orentirani od onih koji ne-veruju. Prisutnost anti-modernizma, koju možemo nazvati tradicionalističkim stanovištem nađena je podjednako u obe ispitivane grupe (36-37%), dok je prisustvo modernističkog stanovišta bilo nešto više zastupljeno među ne-vernicima (43% u komparaciji sa 35%).
Odsustvo homogenosti u modernističkom stanovištu, odsustvo veze između obrazovnog nivoa i gledišta prema modernitetu kao i odsustvo veze između religioznosti i stanovišta prema modernitetu može bili interpretirano kao upitna uverljivost moderniteta u izučavanoj populaciji općenito.
Ključne besede: religija, sodobnost, tradicionalizem
Objavljeno v DKUM: 12.10.2017; Ogledov: 1152; Prenosov: 102
Celotno besedilo (10,23 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Odnos med tradicionalističnimi vrednotami, novodobniškimi idejami in religioznostjo v medkulturni primerjaviAndrej Kirbiš, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: V pričujočem prispevku je na vzorcu študentov proučen odnos med novodobniškimi idejami, religioznostjo in tradicionalističnimi vrednotami v evropskem (katoliški, pravoslavni in muslimanski vzorec) in ameriškem okolju (protestantski vzorec). Z eksploratorno faktorsko analizo je bila potrjena ustreznost lestvice novodobništva, ki sledi Heelasu (l996b) in Lavriču (2002; 2005). V treh evropskih okoljih je bila ugotovljena statistično značilna pozitivna povezanost med religioznostjo in novodobniškimi idejami ter med tradicionalizmom in religioznostjo, v vseh štirih pa pozitivna povezanost med tradicionalizmom in novodobništvom. Povezave so obstajale tudi ob kontroli sociodemografskih spremenljivk. Raziskava ne podpira ugotovitev Houtmana in Aupersa (2007), rezultati namreč kažejo, da so za novodobniške ideje najbolj dovzetni religiozni in tradicionalistično orientirani ljudje.
Ključne besede: sociološke teorije, novodobništvo, tradicionalizem, religioznost, kristjani, muslimani
Objavljeno v DKUM: 12.07.2017; Ogledov: 1475; Prenosov: 122
Celotno besedilo (341,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
