1. Arhitektura in narava: Eko center v MeđimurjuAna Marija Oreški, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je zasnova turističnega eko kompleksa v vasi Gornji Mihaljevec, ki se nahaja v Međimurju na Hrvaškem. Privlačna lokacija je v kultiviranem naravnem okolju z vinogradom na vrhu hriba in nudi čudovite razglede proti slovenskemu hribovju, Ivanščici in nižjemu predelu Međimurja. Programska zasnova uporabnikom omogoča pobeg v naravo brez motenj današnjega hitrega načina življenja. Cilj arhitekturne zasnove je čim bolje izkoristiti naravne danosti ter z novimi programi in prispevati k turistični prepoznavnosti in razvoju občine in Međimurja.
Ključne besede: narava, tradicija, eko, center, vinska klet, vinograd, apartmaji, okolje, arhitektura, Međimurje
Objavljeno v DKUM: 13.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 40
 Celotno besedilo (22,92 MB) |
2. Analiza možnosti vključevanja slovenskih zdravilišč v »Evropsko pot zgodovinskih termalnih mest« : diplomsko delo univerzitetnega študijaVera Stepanov, 2023, diplomsko delo Opis: Evropska pot zgodovinskih termalnih mest je kulturna pot Sveta Evrope, ki neguje in ohranja evropsko zdraviliško tradicijo ter povezuje mesta z zgodovino in tradicijo uporabe termalnih vrelcev. Analiza je pokazala, da Evropska pot zgodovinskih termalnih mest najbolje deluje na lobiranju in mreženju ter povezovanju na evropski ravni in s pomembnimi evropskimi institucijami; promocija zdravilišč je obrobna dejavnost. Slovenija je država z bogato in dolgo zdraviliško tradicijo ter razvitim zdraviliškim turizmom. Kljub temu Slovenija ni del Evropske poti zgodovinskih termalnih mest. Raziskava predstavlja analizo možnosti vključitve Slovenije v Evropsko pot zgodovinskih termalnih mest. Iz izbranega vzorca 15 verificiranih naravnih zdravilišč v Sloveniji lahko le tri kandidirajo za vstop v mrežo. Slovenska zdravilišča slabo poznajo Kulturno pot in prednosti članstva v njej. S pomočjo intervjujev s predstavniki občin, ki bi lahko kandidirale za članstvo v mreži, smo ugotovili interes za vstop v mrežo ter odnos do kulture in tradicije v svojih občinah.
Ključne besede: Evropska pot zgodovinskih termalnih mest, slovenska naravna zdravilišča, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, kultura, tradicija
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 508; Prenosov: 91
Celotno besedilo (2,51 MB) |
3. Prenova panonske domačije po načelih kritičnega regionalizmaTadej Božak, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se ukvarja z enim izmed bolj perečih vprašanj slovenskega podeželja. Kaj storiti s kompleksi, med katerimi so prenekateri v prostor dobro umeščeni in glede na čas nastanka kakovostno izvedeni, vendar zaradi povsem drugačnega načina življenja na vasi danes več ne (z)morejo služiti svojemu prvotnemu namenu, zato večkrat samevajo in propadajo?
V prvem sklopu smo obravnavali tri različne tematike, ki so nam služile kot podlaga za projektiranje v drugem delu naloge. Kot teoretični okvir smo izbrali principe t.i. kritičnega regionalizma, ki ga je poskušal definirati že Lewis Mumford v začetku 20. stoletja, sledila sta mu Alexander Tzonis in Liane Lefaivre, v današnjem času pa je širšemu strokovnemu krogu najbolj znana razprava Kennetha Framptona Nasproti kritičnemu regionalizmu: šest točk v prid arhitekturi odpora. Menimo, da naravnanost gibanja nakazuje eno izmed mogočih smeri delovanja arhitekturne prakse, ki se vsaj delno skuša zoperstaviti divjemu kapitalističnemu svetu in v tem nemirnem, mimobežnem času ponudi ljudem pristne izkušnje in prinaša novo upanje. Poglavje, ki sledi kritičnemu regionalizmu, je na nek način logična navezava nanj, saj če želimo kritično gledati na regionalne elemente, jih moramo najprej dobro poznati. Zato smo raziskali zgodovino in značilnosti tradicionalne panonske arhitekture, skušali razumeti, zakaj in kako se je v preteklosti gradilo na območju Pomurja in tudi kakšno je stanje stavbarstva slovenskega podeželja danes na splošno. V tretjem delu se dotaknemo problematike bivanja starostnikov, kjer ugotavljamo, da bi bilo treba vzpodbujati (za naš prostor nove) oblike bivanja, ki temeljijo na skupnosti, ter s tem družbi, in še bolj neposredno starejši generaciji, prinašajo mnoge prednosti.
Na podlagi teoretskih izhodišč smo se v drugem sklopu poglavij lotili projektnega dela. Najprej je bil izdelan natančen posnetek obstoječega stanja obravnavane opuščene domačije Jaušovec v Veržeju. Z analizo in valorizacijo objektov je bilo ugotovljeno, kaj je vredno ohranjati in kaj je primerneje rušiti. Na tej osnovi smo se lotili idejne zasnove prenove panonske domačije in skušali odgovoriti na v začetku zastavljeno vprašanje.
Arhitekturna zasnova se odziva na kontekst naselja in obstoječe stanje zapuščenega kmečkega doma ter skuša na eni strani s svežo in premišljeno raznoliko programsko vsebino stanovanjske skupnosti starejših v kombinaciji z neinstitucionalnim dnevnim varstvom in trajnostnim turizmom obravnavanemu kompleksu vliti novo življenje in na drugi strani ponuditi večnamenski prostor kraju, kar predstavlja dodano vrednost tako kompleksa samega kakor tudi za Veržej in širše.
S projektom želimo nakazati princip, po katerem je z analitičnim pristopom in ob sodelovanju različnih strok s celovito ustvarjalno vizijo mogoče rešiti in kakovostno prenoviti podobno grajeno tkivo po vsej Sloveniji. Tak pristop ni relevanten zgolj z vidika varovanja stavbne dediščine, temveč zato, ker lahko objekti, ki že od nekdaj spoštujejo kulturno in naravno krajino krog sebe, z novim, skrbno premišljenim programom tudi v današnjem času trajnostno naravnani Sloveniji ponudijo večplastno dodano vrednost z visoko bivalno kulturo.
Ključne besede: arhitektura, prenova, tradicija, kmečka domačija, panonska domačija, regionalna arhitektura, kritični regionalizem, skupnost, stanovanjska skupnost starejših, Veržej
Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 983; Prenosov: 180
Celotno besedilo (63,27 MB) |
4. KULTURA MAOROV IN NJIHOV VPLIH NA NOVOZELANDSKO DRUŽBOTanja Omerzel, 2011, diplomsko delo Opis: Maorska kultura, dolge in razgibane plaže ter osupljiv rastlinski in živalski svet, ki je endemičen zaradi osamitve od ostalega sveta…to je le nekaj glavnih značilnosti Nove Zelandije, Aoteaore - dežele dolgega belega oblaka - kot ji pravijo Maori.
Maori, ki so bili prvotno ljudstvo so jo naselili že v 10. ali 11. stoletju in razvili avtohtono kulturo, imenovano maorska kultura. Slednja temelji izključno na ustnem izročilu ter živi v srcih potomcev starodavnih Maorov, ki si prizadevajo ohraniti jezik, umetnost, mite in obrede svojih prednikov.
Sicer pa je v zgodovini Nove Zelandije najbolj zanimivo vprašanje maorskega izvora. Kdo so bili njihovi predniki, od kod so prišli, kako in kdaj, kakšni so bili njihov jezik, prepričanja in način življenja, ki so jih prinesli s seboj, so vprašanja, ki so že dolgo predmet proučevanja. Natančnih podatkov žal ni, zaradi, že prej omenjene, ustne tradicije Maorov, hkrati pa tudi zgodovina in legende trdijo, da so Novo Zelandijo odkrili večkrat.
Maorska kultura je bila nepogrešljiv del zgodovine Nove Zelandije ter tako kot v preteklosti tudi v prihodnje zgodovina odnosov dveh prevladujočih narodov in kultur.
Osnovnim značilnostim maorske kulture pa namenjam naslednjih nekaj besed. Pri maorski religiji gre za politeistično verovanje, zanjo je značilen sistem verovanj, pri katerem gre za dejavnosti kot je sistem obredov in skupinska udeležba, hkrati pa je imela religija tudi velik vpliv v vsakdanjem življenju Maorov, kajti obsegala je kmetovanje, gradnjo hiš ter kanujev ter prevzela vlogo civilnega prava. Velik pomen pa sta imela duhovnik in karakia, kratko ponavljanje niza besed, ki je zaščitilo določene vsakdanje aktivnosti.
Sicer pa pri maorski kulturi ne moremo mimo konceptov tapu, noa in mana, saj so to glavni koncepti maorskega vedenja in dejanja. Maorska družba je bila namreč visoko ritualizirana, rituali oziroma obredi so predstavljali obliko gledališča, povabili in zagotovili prisotnost pokojnih in pomembnih božanstev, zaščitili bogastvo celotne skupnosti… Pri maorskih obredih so prisotni elementi zemlje, vode in ognja. Voda je pri obredu Maorov prepoznavna kot očiščevalni element, ogenj pa poveča uresničitev težko pričakovanega rezultata. Kar se tiče mitov, ti se med različnimi maorskimi plemeni dokaj razlikujejo, zaradi njihove geografske izoliranosti, vendar pa vsi temeljijo na rodoslovju.
V maorski kulturi obstaja izjemna raznovrstnost umetniških form, umetnost prežema celotno kulturo. Tako se kaže v besedah in pesmih, okraševanju telesa, tetoviranju moko, bojnemu plesu haka, v prostoru marae ter rezbarjenju lesa — whakairo rakau.
V poznih 30. letih 19. stoletja se je začela kolonizacija Velike Britanije nad Novo Zelandijo. Tako je prišlo do stika Maorov z Evropejci. Kmalu je bila podpisana pogodba - Waitangi, s katero naj bi Maori odstopili suverenost svoje dežele britanski kroni, ki si je s tem dejanjem na vsiljen in neenakopraven način pridobila nadzor nad kolonizirano deželo. Tako je bilo 19. stoletje čas prevrata in borbe za Maore. Misijonarji so si prizadevali za ustanovitev misijonarskih postaj, da bi predstavili oziroma vsilili krščanstvo maorskim ljudem in jih naučili angleškega jezika. Tako je bilo med leti 1830 in 1850 videti očitne spremembe v kulturnem verovanju in obnašanju Maorov. Maori so se morali sprijazniti z dejstvom, da je evropska kolonizacija Nove Zelandije neizogibna in ne le začasna, temveč dokončna.
Kljub tem nasprotjem pa se je v prvi polovici 20. stoletja končno pojavilo nekaj vidikov življenja na Novi Zelandiji, v katerih so Maori videli možnost svojega uveljavljanja med belimi priseljenci — Paheka. V novozelandskih vojnah so tradicionalne maorske skupnosti kazale visoko stopnjo hrabrosti v bitkah, njihov odziv na drugo svetovno vojno je pokazal vključenost v nacionalno življenje, maorski bataljon si je celo pridobil slavo in ime uspešne bojne enote v Severni Afriki in Italiji. Med tem pa so se doma številne ženske in moški javili za del
Ključne besede: Maori, kultura, tradicija, Nova Zelandija, Novozelandci
Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 1643; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,48 MB) |
5. KULTURNO ZGODOVINSKI ORIS OBČINE SV. MARTIN NA MURIAna Nađ, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomski seminarski nalogi predstavljam občino Sv. Martin na Muri, njeno kulturno, šolsko in cerkveno oziroma versko zgodovino ter gospodarstvo nekoč in danes. Zgodovina občine sega v rimsko obdobje. Rimsko naselje Halicanum se je nahajalo na področju današnjega Sv. Martina na Muri. Podatki o šolstvu segajo v 17. stoletje, v obdobje družine Zrinski. Danes je v občini osemletna osnovna šola brez podružnične šole. Občina je ime dobila po škofu Sv. Martinu iz 4. stoletja. Danes je najmočnejši del gospodarstva v občini turizem. Terme „Spa & Golf Resort Sveti Martin“ so postale zaščitni znak občine in so tudi mednarodno priznane. Občina organizira veliko srečanj in aktivnosti, ki so povezane z našimi prijatelji in sosedi iz Slovenije. S tem ohranja in spodbuja prijateljstvo ter druženje. Zanimivo kulturno društvo v občini so „Svetomartinski krampusi“ oz. Parklji. To je mlado društvo, ki ohranja starodavno tradicijo na dan Sv. Miklavža, 6. decembra. Predstavila bom tudi ostala društva, katera delajo našo občino zanimivo in atraktivno. Sv. Martin na Muri je relativno majhna občina, ampak moderna, odprta do drugačnosti, zanimiva in bogata z običaji in tradicijo, kar bom tudi predstavila v diplomski seminarski nalogi.
Ključne besede: občina Sv. Martin na Muri, kultura, šolstvo, cerkev, zgodovina, gospodarstvo, turizem, tradicija
Objavljeno v DKUM: 29.01.2021; Ogledov: 828; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,57 MB) |
6. PRAZNIKI IN OBIČAJI NA SLOVENSKEM NEKOČ IN DANESKatja Pintarič, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomska seminarska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu se srečamo z obravnavo praznikov in običajev, kot sestavnima deloma slovenske tradicije, saj predstavljata enega pomembnejših področij le-te. V slovenskem prostoru najdemo praznike, ki so prisotni povsod po svetu (božični, novoletni in velikonočni prazniki), izstopajo pa predvsem praznovanja, običaji, šege, navade in njihovi posamezni elementi (gregorjevo, jurjevo), ki jih ni mogoče zaslediti nikjer drugje po svetu in kažejo na pestrost in posebnost naše kulture. Vsi prazniki in običaji so skozi stoletja doživljali spremembe; nekatere smo že skorajda opustili, nekatere prevzeli iz drugih kultur, mnogim daje velik pomen in poudarek predvsem krščanstvo, spet drugi so nastali iz osnovnih človekovih potreb in se razvili v prave »domače« praznike (koline, trgatev), ki so priljubljeni pri vseh generacijah. Danes so praznovanja nekoliko drugačna kot so bila nekoč. Vedno več je javnih prireditev, ki so vezane na praznike in običaje, mnogi so postali vzrok za množično zapravljanje in za nepotrebna obdarovanja. Vsekakor pa so prazniki in običaji pomemben in nepogrešljiv del našega vsakdanjika in kulture, saj se preko njih zrcali odnos in pripadnost do našega kulturnega in naravnega sveta. Empirični del naloge zajema kvantitativno preučevanje (anketni vprašalnik) poznavanja in odnosa ljudi do praznikov in običajev danes. Anketni vprašalnik je bil izveden v letu 2005 in letu 2011 in se nanaša na ugotovitve in analizo o praznovanju ljudi, njihovem poznavanju in odnosu do praznikov, običajev in tradicije nasploh, zakaj so jim ti pomembni in kako bi jih bilo moč ohraniti v kar največji meri.
Ključne besede: prazniki, običaji, šege, navade, tradicija, praznovanja na Slovenskem
Objavljeno v DKUM: 26.10.2020; Ogledov: 4810; Prenosov: 854
Celotno besedilo (1,96 MB) |
7. Turistični kompleks ManjačaMaja Lukić, 2020, magistrsko delo Opis: Tema magistrskega dela je zasnova turističnega kompleksa ob jezeru Manjača v Bosni in Hercegovini. V teoretskem delu je obravnavana splošna tema turizma v Bosni in Hercegovini. Izdelane so analize širšega in ožjega območja obravnave, na katerih temelji projektni del. Prostorske in programske intervencije so zasnovane glede na potenciale in potrebe na podlagi analize tradicionalnih elementov arhitekture ter glede na značilnosti same lokacije. Projektni del obsega zasnovo osrednjega nadkritega dela ob jezeru z recepcijo, gostinskim objektom, objektom za izposojo športne opreme ter sanitarijami. Nedaleč stran je zasnovana ureditev avtokampa s priključki za avtodome in servisnim objektom. Južno od jezera je zasnovano turistično naselje s počitniškimi hiškami. Vse ureditve povezuje sistem poti in zunanjih ureditev. Ureditev ob jezeru Manjača daje programski in prostorski okvir za razvoj rekreacijskega, adrenalinskega in etno turizma, ki bi oživil tudi širše območje obravnave. Zasnova turističnega kompleksa z dopolnilnimi dejavnosti sledi ciljem trajnostnega razvoja in nakazuje možnosti razvoja turizma v regiji.
Ključne besede: arhitektura, Manjača, tradicija, turistični kompleks, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 18.06.2020; Ogledov: 1796; Prenosov: 276
Celotno besedilo (30,38 MB) |
8. Pojem književne tradicije v znanosti o književnostiJože Pogačnik, 1993, izvirni znanstveni članek Opis: Študij obravnava vsebinske določnice pojma tradicija, ki je pojav, v katerem se utemeljuje literarna veda. Za ugotavljanje lastnosti tradicije so pregledana ustrezna spoznanja bioloških znanosti (polimorfen pogled na človekovo osebnost), na tej podlagi je bilo laže poenotiti določene aspekte lingvistike in kulturologije, od sodobnih postopkov pa zlasti raziskovalno izhodišče intertekstualnosti. Nova besednoumetnostna dela nastajajo in so sprejeta v kontekstu ali na ozadju določene književne tradicije, katera jim določa pomen in smisel. Elementi tradicije so vedno aktualizirani in integrirani v novi miselni kontekst s pomočjo jezika. Tradicijo določa torej samo tako imenovani "trenutek sedanjosti", ki ga je mogoče ugotavljati za vsakega avtorja in za vsako književnost posebej.
Ključne besede: književnost, tradicija, literarne študije
Objavljeno v DKUM: 08.06.2017; Ogledov: 1113; Prenosov: 94
Celotno besedilo (2,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. ZAKONSKA ZVEZA OTROKTrisha Pajmon, 2016, diplomsko delo Opis: V nalogi je predstavljena problematika zakonske zveze otrok, s katero se soočamo tudi pri nas. V Sloveniji je zakonska zveza otrok mlajših od 18 let dovoljena, vendar le z dovoljenjem centra za socialno delo in le iz utemeljenih razlogov. Zakonska zveza se mora skleniti s soglasno voljo bodočih zakoncev. Volja mora biti resnična in svobodna, brez prisile. Zato je v nalogi poudarek predvsem na zakonski zvezi otrok, kjer gre za pomanjkanje resnične volje bodočih zakoncev. V nekaterih primerih pa se zakonca poročita zaradi prisile, ki sta jo bila deležna. Zaradi tega je v nalogi tudi poglavje o prisilnih porokah. Prisilne in neprostovoljne poroke pa se včasih zgodijo zaradi običajev in tradicije. Zato je diplomska naloga osredotočena tudi na običaje in tradicijo, predvsem romske skupnosti. Pri prisilnih porokah pa gre lahko za izvršitev kaznivih dejanj, katera so tudi opisana. Veliko vlogo imajo tudi institucije, kot je center za socialno delo, policija in nevladne organizacije. Poudarek je na nevladni organizaciji Društvo Ključ, ki se bori predvsem proti trgovini z ljudmi. V nalogi je tudi ocena razsežnosti otroških porok v Sloveniji, ki jo je podal Inštitut RS za socialno varstvo. Da pa bi bilo število otroških zakonskih zvez manjše, je potrebno ukrepati. In tako so predstavljeni preventivni ukrepi. Prav tako pa so v nalogi predstavljeni tudi kurativni ukrepi, ki so potrebni, ko je žrtev že oškodovana.
Ključne besede: - tradicija
- Romi
- prisilna poroka
- trgovina z ljudmi
- Društvo Ključ
- otroci
- zakonska zveza
- Center za socialno delo
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 1566; Prenosov: 184
Celotno besedilo (1,20 MB) |
10. PREDNOSTI IN SLABOSTI DRUŽINSKIH PODJETIJ - PRIMER SLOVENIJEBarbara Jozičić, 2013, diplomsko delo Opis: Družinska podjetja so pomemben člen v ekonomijah po svetu in pri nas. Zaradi pomanjkanja enotne definicije družinskega podjetje je točne deleže, ki jih predstavljajo med majhnimi in srednje velikimi podjetji težko določiti. Imamo pa ocene nekaterih približkov in tako se ocenjen delež družinskih podjetij v Evropi se giblje med 70-80 %, medtem ko v Sloveniji med 40-50 %. Odlikujejo jih številne prednosti, pestijo pa slabosti. V primerjavi z nedružinskimi naj bi bila bolj predana poslu in družini, imela več znanja in izkušenj, bila bolj fleksibilna v času, delu in denarju in naj bi bolj dolgoročno razmišljala. V družinskem podjetju je moč zaslediti stabilno kulturo, zanesljivost in ponos članov, ki se kažejo v družinskem imenu. Odločitve naj bi sprejemali hitreje. Na drugi strani pa se soočajo s slabostmi kot so rigidnost, številnimi poslovnimi izidi (modernizacija zastarelih metod vodenja, upravljanje tranzicije, pridobivanje kapitala). Zelo občutljiva tema je pojem nasledstva in če le-to ni dobro urejeno še pride do problemov vodstva in legitimnosti. Prihaja tudi do čustvenih vplivov in nekaterih konfliktnih odnosov (nepotizem, lastnik, sindrom razvajenega otroka, vojna rož, rivalstvo med otroki, očetovo dominantno obnašanje). Pojavi se lahko molzenje podjetja v primeru, da družinski člani premalo ali nič prispevajo k poslu, ter problem priženjenih. Vodilna delovna mesta za nedružinske člane niso tako atraktivna.
Ključne besede: Družinsko podjetje, družinski sistem, poslovni sistem, lastnik, družinsko ime, stabilna kultura, pripadnost poslu, tradicija podjetja, nepotizem, čustveni vplivi v poslovanju, dominantnost lastnika, vojna rož, rivalstvo otrok, priženjeni, nasledstvo
Objavljeno v DKUM: 04.11.2014; Ogledov: 1717; Prenosov: 174
Celotno besedilo (769,99 KB) |
