| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV SOLVENTNOSTI II NA ZAVAROVALNIŠKI SEKTOR V EU
Marjan Inkret, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Zavarovalništvo je pomemben člen finančnega sistema, saj nudi razne oblike zavarovanja pred določenimi tveganji. Pri svojem poslovanju zavarovalnice izrabljajo učinek diverzifikacije in vsote velikih števil, kar občutno zmanjša tveganja. Njihove naložbe, še posebej pa dolgoročne, so izrednega pomena za narodno gospodarstvo in prispevajo velik delež k velikosti BDP. Razvoj na vseh področjih je s seboj prinesel tudi nova tveganja. Star sistem Solventnosti I je tako prišel do faze zastarelosti, zato so inštitucije Evropske unije začele priprave na uvedbo posodobljenega sistema, imenovanega Solventnost II. Solventnost II temelji deloma na prejšnji uredbi poslovanja zavarovalnic, prav tako pa tudi na modernejšem pristopu, ki določa poslovanje bank (imenovanem Basel II). Še največja podobnost z bančno direktivo je struktura treh stebrov, ki skrbi za celostni pristop pri upravljanju s tveganji. Pri vpeljavi Solventnosti II se uporablja Lamfalussyjev proces, pri katerem sodelujejo evropske institucije kot so Evropska komisija, Evropski svet in Evropski parlament pri pripravah, predlogih in potrditvah. Pričakovani vplivi vpeljave Solventnosti II so večja povezanost evropskega zavarovalniškega trga, večja varnost potrošnikov, večja medsebojna konkurenca, novi in inovativni produkti, večja transparentnost poslovanja in boljši nadzor. Negativne posledice vpeljave pa bi lahko bili visoki administrativni stroški ter dajanje prednosti večjim zavarovalnicam.
Ključne besede: Ključne besede: diverzifikacija, vsota velikih števil, upravljanje tveganj, zavarovalno tveganje, tržno tveganje, kreditno tveganje, likvidnostno tveganje, operativno tveganje, Solventnost I, Solventnost II, Basel II, Lamfalussyjev proces, Evropska komisija, Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanje in poklicne pokojnine - CEIOPS, Odbor za zavarovanja in poklicne pokojnine - EIOPC, zahtevani solventnostni kapital – SCR, minimalni zahtevani kapital – MCR, interni model, standardni model, pozavarovanj
Objavljeno: 03.12.2010; Ogledov: 3097; Prenosov: 467
.pdf Celotno besedilo (975,04 KB)

2.
KREDITIRANJE FIZIČNIH OSEB V ČASU FINANČNE KRIZE - ANALIZA BANK SLOVENSKEGA TRGA
Asmir Žilić, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema predstavitev bank in bančnega poslovanja predvsem na področju poslovanja s fizičnimi osebami. Bančništvo se v današnjem času srečuje z veliko konkurenco na trgu. Novi in bolj uspešno prodajan proizvod je postal gonilo slovenskega bančništva. Ne smemo izključiti pravilnosti in ustreznosti poslovanja na bančnem trgu, saj je to osnova za nadaljnjo poslovanje. Poslovanje banke zahteva zelo natančno in skrbno načrtovanje finančnih tokov, saj lahko banka le tako ostane sposobna zagotavljati ustreznost svojih storitev. Banke morajo svoje storitve ponujati čim bolj nemoteno, v enem kontinuiranem procesu, saj lahko le tako ohranijo dosedanje in privabijo nove komitente. Število kakovostnih komitentov lahko izjemno poveča priljubljenost določene banke. Namreč ljudje smo navajeni izbirati banko na osnovi priporočil oziroma na osnovi dobrih izkušenj. Bančništvo se v današnjem času razvija v smeri približevanja potrebam bodočih komitentov, se z zanimanjem posvetuje s stranko in ji na čim boljši način svetuje.
Ključne besede: finančna institucija, bančni sistem, finančni trg, kapital banke, finančni presežek, finančni primanjkljaj, likvidnost, varnost, rentabilnost, ekonomičnost, kapitalska ustreznost, multiplikacija, ponudba, povpraševanje, kratkoročni kredit, dolgoročno posojilo, poroštvo, hipoteka, zavarovanje, obresti, glavnica, kreditno tveganje, tržno tveganje.
Objavljeno: 04.05.2011; Ogledov: 2318; Prenosov: 352
.pdf Celotno besedilo (315,61 KB)

3.
4.
5.
OBVLADOVANJE KREDITNEGA TVEGANJA S POUDARKOM NA ZAVAROVANJU KREDITOV
Vesna Eichmeier, 2012, magistrsko delo

Opis: Okolje, v katerem poslujejo banke, je izredno dinamično in hiter razvoj spremljajo številna tveganja. Tveganju se v poslovni banki ni mogoče popolnoma izogniti, zato se mora vsaka banka zavedati učinkovitega upravljanja s tveganji, ki vključuje prvine prepoznavanja, merjenja in ocenjevanja, spremljanja in poročanja. Banka, ki aktivno upravlja s tveganji, ima pred konkurenco odločilno prednost. Osrednje mesto med bančnimi tveganji, zavzema nedvomno kreditno tveganje in ga lahko opredelimo kot tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Cilj upravljanja s kreditnim tveganjem je maksimiranje tveganja prilagojene donosnosti in hkrati obdržati nivo tveganja v sprejemljivih okvirjih. Pri obvladovanju tveganja mora banka upoštevati ne samo tveganja v celotnem kreditnem portfelju ampak tudi tveganja pri sklepanju individualnih kreditnih poslov. Obvladovanje s kreditnim tveganjem je ključna komponenta celovitega upravljanje s tveganji in bistveno vpliva na dolgoročno uspešnost vsakega bančnega poslovanja. Obvladovanje ključnih tveganj, ki jih najpogosteje delimo na kreditno, obrestno, valutno, likvidnostno, tržno in operativno tveganje, je temeljito regulirano tudi z bančnimi predpisi, med katerimi je najpomembnejši Zakon o bančništvu s podzakonskimi akti. Banke poskušajo obvladovati kreditno tveganje na različne načine, ki jih delimo na merjenje in obvladovanje kreditnega tveganj. Z merjenjem tveganja banka določi mejo še sprejemljivega tveganja, ki ga je pripravljena prevzeti. Za merjenje kreditnega tveganja obstajajo različni modeli, ki segajo od kvantitativnih do kvalitativnih. Kreditno tveganje banka obvladuje na več načinov kot na primer z izpolnjevanjem zakonskih zahtev, razpršenostjo naložb po sektorjih, uporabo ustreznih modelov in zavarovanje kreditov. Ugotavljanje bonitete kreditojemalca je bistven dejavnik za obvladovanje kreditnega tveganja. Banke komitente razvrščajo v bonitetne razrede in na podlagi razreda določajo tudi zavarovanje kreditne naložbe. Banke ocenjujejo kvaliteto svojega kreditnega portfelja in kreditna tveganja na podlagi bonitetnih ocen komitentov. Pri tem banka z bonitetno oceno naredi oceno kvalitete komitenta in njegove sposobnosti, da bo izpolnil svoje obveznosti. Merila, na podlagi katerih banke ocenjujejo boniteto, delimo na objektivna in subjektivna. Pomembno oceno odigra tudi oblika kreditnega zavarovanja in to že na začetku postopka odobritve kredita. Na podlagi tega, kaj je kreditojemalec pripravljen ponuditi za zavarovanje kredita. Namen naloge je predstaviti različne metode merjenja, ocenjevanja in obvladovanja kreditnega tveganja ter njihovo upravljanje v Abanki Vipi d.d. in predstaviti nove možnosti za obvladovanje tveganj v bančnem sektorju.
Ključne besede: banke, tveganja, upravljanje s tveganji, kreditno tveganje, obrestno tveganje, valutno tveganje, likvidnostno tveganje, tržno tveganje, operativno tveganje, metodologije, merjenje, kreditna analiza, zavarovanje tveganj
Objavljeno: 31.01.2013; Ogledov: 1882; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

6.
Pravni aspekti bančnih tveganj
Črt Klančič, 2014, diplomsko delo

Opis: V Evropi je vloga poslovnih bank zelo pomembna, saj je financiranje podjetij v veliki meri odvisno prav od njih. Ravno to razmerje podjetij do bank lahko v primeru finančnih težav bank privede do negativnega vpliva na širšo družbeno gospodarsko sfero. Za preprečitev takšnega scenarija, ki bi povzročil škodljive posledice v širši gospodarski in družbeni sferi, ne nazadnje bi prinesel tudi nižjo gospodarsko rast, je ključnega pomena uspešno upravljanje s tveganji v bančnem poslovanju. Finančne težave bank predstavljajo izgube, ki so posledica izpostavljenosti visokim stopnjam tveganj, katera so običajno tudi medsebojno prepletena in soodvisna. Zaradi velikega pomena področja tveganj so v osrednjem delu diplomskega dela predstavljeni pravni aspekti posameznih tveganj, s katerimi se soočajo banke pri svojem poslovanju ter z njimi povezane obveznosti po oblikovanju kapitalskih rezerv. Posebna pozornost je namenjena tveganju, ki ima med vsemi tveganji najpomembnejšo vlogo, to je kreditnemu tveganju ali tveganju izpada terjatev. Opisana sta dva pristopa za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje, standardni pristop in pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov. V diplomskem delu so poleg kreditnega tveganja opisane tudi glavne lastnosti in kapitalske zahteve operativnega in tržnega tveganja. Poleg omenjenih so podrobno predstavljene tudi podvrste tržnega tveganja, in sicer pozicijsko, tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke; tveganje preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti na podlagi trgovanja; valutno tveganje in tveganje spremembe cen blaga. Temeljni predpis, ki ureja obravnavano problematiko je Zakon o bančništvu, v katerem so urejene tudi specifične lastnosti delniške družbe, ki veljajo za banke. Omenjeni zakon vsebuje tudi splošne določbe glede posameznih tveganj, ki jih podrobno urejajo sklepi Sveta Banke Slovenije.
Ključne besede: davčno pravo, banka, kreditno tveganje, tržno tveganje, operativno tveganje, kapitalska zahteva, diplomska dela
Objavljeno: 03.12.2014; Ogledov: 590; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

7.
OBVLADOVANJE TRŽNIH TVEGANJ V POSLOVNI BANKI S SISTEMOM LIMITOV IN IZVEDENIMI FINANČNIMI INSTRUMENTI
Barbara Žagar, 2013, magistrsko delo

Opis: Bančno poslovanje je neločljivo povezano s prevzemanjem tveganj. Za banko je ključnega pomena, da se teh tveganj zaveda, jih identificira, analizira, ovrednoti in sprejme ustrezne ukrepe, s čimer bistveno zmanjša možnost nastopa negativnih posledic na njeno poslovanje. Tržna tveganja, obvladovanju katerih je naloga namenjena, izvirajo iz sprememb tržnih cen, valutnih tečajev in obrestnih mer finančnih instrumentov. V bančnem poslovanju predstavljajo manjši pa vendar nezanemarljiv del tveganj, ki jim je banka pri svojem poslovanju izpostavljena. Za njihovo učinkovito obvladovanja ima banka na voljo številne instrumente, katere in kako bo uporabila pa je v prvi vrsti odvisno od njenih poslovnih potreb, kakor tudi od njene dovzetnosti za prevzemanje teh tveganj. V nalogi smo se osredotočili na sistem limitov in izvedene finančne instrumente kot možne načine za obvladovanje tržnih tveganj. Mednje smo vključili tudi tvegano vrednost (ang. value at risk) kot mero najvišje potencialne izgube, ki jo lahko imetnik portfelja ob upoštevanju določene verjetnosti dogodkov realizira v določenem obdobju. Na izračun potencialne izgube pomembno vpliva nestanovitnost cen finančnih instrumentov, prikaz povezave med omenjenima spremenljivkama pa je sestavni del naloge. Vsebina naloge ni uporabna zgolj za poslovne banke. Limitni sistem kot mehanizem obvladovanja tveganj je uporaben za vsakega investitorja, ki lahko z nekaj osnovnega računalniškega znanja učinkovito upravlja svoj portfelj ter tako pomembno vpliva na poslovni rezultat le-tega. Seveda je kompleksnost upravljanja takega portfelja bistveno manjša od upravljanja portfelja poslovne banke, ki se pri svojem poslovanju srečuje z različnimi finančnimi instrumenti, čemur mora biti prilagojena tudi njena informacijska podpora. Dopolnitev limitnemu sistemu predstavljajo izvedeni finančni instrumenti. Ti so še posebej uporabni pri zapiranju oziroma uravnavanju valutno in obrestno občutljivih pozicij, ki jih banka zavzema pri svojem poslovanju. Ključno pri obvladovanju tržnih tveganj je definiranje največje izgube, ki smo jo še pripravljeni prevzeti, kakor tudi višine zaslužka, pri katerem smo pripravljeni določeno pozicijo zapreti. Z dobro zastavljeno politiko obvladovanja tržnih tveganj, ki jo je potrebno nenehno preverjati in nadgrajevati, lahko banka pomembno vpliva na svoj poslovni rezultat. Pri tem je z vidika investitorjev pomembno, da jim v zameno za občasne visoke donose, ki se lahko kaj kmalu obrnejo v negativno smer, zagotavlja stabilne poslovne rezultate ter posledično stabilen donos na vložen kapital. Hkrati poslovna banka s takšnim poslovanjem varčevalcem daje pozitiven signal, da je stabilna in zaupanja vredna institucija.
Ključne besede: tržno tveganje, valutno tveganje, obrestno tveganje, pozicijsko tveganje, tvegana vrednost, limitni sistem, izvedeni finančni instrumenti, obračunavanje varovanja pred tveganji, odprta devizna pozicija, obrestni razmik, neto likvidna aktiva. opcija, dogovor o terminski obrestni meri, obrestna zamenjava, terminska pogodba, regresijska analiza, beta, trajanje, model vrednotenja dolgoročnih naložb
Objavljeno: 06.12.2013; Ogledov: 1291; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

8.
OBVLADOVANJE TVEGANJ V BANKAH IN NJIHOV VPLIV NA DAVČNA POROČILA
Leonida Ojsteršek, 2016, magistrsko delo

Opis: Banke so zaradi specifike svojega dela podvržene bančnim tveganjem, ki se jim ne morejo izogniti, zato je za njihov dolgoročni obstoj nujno njihovo obvladovanje. Banke se tveganj vedno bolj zavedajo, zato se njihovega obvladovanja lotevajo sistematično. V magistrski nalogi sem predstavila tveganja v bankah, in sicer kreditno, likvidnostno, tržno, obrestno, kapitalsko, operativno in davčno tveganje. Glede prepoznavanja posameznih tveganj v bankah je pomembno, da banke pravočasno prepoznajo vrste tveganj in ocenijo težo njihovega vpliva na svoje poslovanje. S tem, ko banka prepozna dejavnike tveganj, jih lahko tudi obvladuje. Banke obvladujejo tveganja s številnimi postopki in metodami za upravljanje tveganj, ki so specifične za vsako posamezno vrsto tveganja, kar sem prav tako predstavila v magistrski nalogi. Poseben poudarek v magistrski nalogi je namenjen davčnim tveganjem. Optimalno za poslovanje banke je, da banka kot davčni zavezanec za davek napove, obračuna in plača le toliko davka in na način ter v rokih, kot je določeno s posameznimi zakoni ali akti na podlagi zakona. V magistrski nalogi sem predstavila načine obvladovanja posameznih vrst tveganj v bankah. Največji poudarek je na obravnavi načina obvladovanja kreditnega tveganja, katero je tudi najbolj izpostavljeno tveganje v banki, ki se odraža v poslovnih bilancah bank in posledično v davčnih izkazih. Postopek izdelave davčnih bilanc v banki je povezan z zakoni in pravilniki, ki predpisujejo način izdelave posamezne davčne bilance in z Zakonom o davčnem postopku. Ker so poslovne bilance banke specifične glede na poslovne bilance drugih gospodarskih družb, sem jih tudi predstavila. Na podlagi primera izkaza poslovnega izida, predstavljenega v magistrski nalogi, sem predstavila obračun davka od dohodkov pravnih oseb za banko, kjer so predstavljene posebnosti davčne obravnave posameznih vrst odhodkov v bankah, ki so obravnavane drugače kot v drugih gospodarskih družbah. V magistrski nalogi sem posebej izpostavila vpliv bančnih tveganj na izdelavo davčnih obračunov - obračuna davka od dohodkov pravnih oseb, davka na dodano vrednost in davka na finančne storitve. Nalogo sem zaključila s prikazom zunanjega obvladovanja davčnih tveganj, kjer sem tudi omenila najnovejši Pravilnik o podelitvi statusa zaradi spodbujanja prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti. Z analizo na podlagi ankete sem ugotavljala izogibanje davčnih tveganj v nekaterih slovenskih bankah. Omenjeni pravilnik predstavlja nadaljevanje t.i. Horizontalnega monitoringa – projekta Finančne uprave RS, ki bi naj predstavljal prijazen način sodelovanje bank s finančno upravo.
Ključne besede: Bančna tveganja, obvladovanje tveganj, kreditno, likvidnostno, tržno, obrestno, kapitalsko, operativno in davčno tveganje
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 834; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

9.
IDENTIFIKACIJA DEJAVNIKOV TVEGANJ V ALUMINIJSKI INDUSTRIJI
Gregor Zečević, 2016, magistrsko delo

Opis: Vsako podjetje je pri svojem poslovanju izpostavljeno različnim tveganjem. Tveganja so pojavljajo neodvisno od tega, kako veliko je podjetje, v kakšni industriji deluje in na katerih trgih se pojavlja. Nekatera tveganja, ki so jim podjetja izpostavljena, so skupna večini podjetij, nekatera pa so specifična in se razlikujejo glede na panogo in regijo v kateri se podjetje nahaja, glede na proizvodni proces, ipd. Podjetje mora za potrebe varnosti poslovanje razviti in uvesti sistem obvladovanja tveganj, ki predstavlja osnovo za učinkovito obvladovanje tveganj, za preprečevanje in zmanjševanje tveganj. Vzpostavitev sistema omogoča, da so tveganja, s katerimi se podjetje sooča pri svojem poslovanju pravočasno identificirana, temeljito obravnavana in analizirana, registrirana in redno nadzorovana. Učinkovito obvladovanje tveganj zmanjša verjetnost za nastanek nepredvidenih dogodkov. Magistrsko delo izpostavlja dve podjetji iz aluminijske industrije, natančneje iz podsektorja embalaže in aluminijskih tehničnih delov. To sta slovensko podjetje Rondal in nemško podjetje Aluminium Werke Wutöschingen. Podjetji sta si po strukturi proizvodnje in prodajnem asortimentu zelo podobni, medtem, ko obstaja med njima velika razlika v obsegu prodaje. Posebnost aluminijske industrije je velika izpostavljenost tržnemu tveganju, natančneje tveganju spremembe cen. Zaradi majhnosti podsektorja aluminijske embalaže in t.i. tehničnih delov iz aluminija, izstopa tudi izpostavljenost operativnemu tveganju, predvsem begu ključnih kadrov h konkurenci in posledično prenos znanja in poslovnih skrivnosti. Delo sestavljajo 4 vsebinski sklopi. Prvi sklop obravnava najpogostejša tveganja, s katerimi se srečujejo podjetja v aluminijski industriji. Gre za teoretično predstavitev tveganj. V drugem tematskem sklopu predstavljam postopke obvladovanja tveganj, ki je potrebno slediti, da bo obvladovanje tveganj v podjetju učinkovito. V tem delo predstavljam standard ISO 31000, Obvladovanje tveganja – načela in smernice. Sledi predstavitev vodnika COSO ERM – Integrated Framework. Gre za pomembna dokumenta, ki podajata smernice in načela za kvalitetno in učinkovito obvladovanje tveganj in sta koristna in uporabna za uporabo v praksi. Tretji sklop predstavlja aluminijsko industrijo, nekaj zanimivosti iz te industrije in uporabno vrednost aluminija. Predstavljen je trg aluminija, dejavniki tveganja ter načini in inštrumenti obvladovanja tveganja v aluminijski industriji. V četrtem, zadnjem tematskem sklopu analiziram in medsebojno primerjam poslovanje obeh podjetij z vidika izpostavljenosti tveganju in donosnosti poslovanja. Dobljeni rezultati so temelj za sklepanje značilnosti podsektorjev aluminijske industrije, aluminijske embalaže in tehničnih delov iz aluminija. Magistrsko delo preverja hipotezo, da je cena aluminija najpomembnejši dejavnik tveganja v aluminijski industriji. V ta namen je več prostora namenjenega predstavitvi cenovnega tveganja in načinu obvladovanja cenovnega tveganja.
Ključne besede: Kreditno tveganje, likvidnostno tveganje, tržno tveganje, obvladovanje tveganj, LME, aluminij.
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 403; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici