| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
UMETNIK POSTANE BLAGOVNA ZNAMKA
Maja Hodošček, 2009, diplomsko delo

Opis: Predmet diplomske naloge je status umetnika v dobi agresivnega neoliberalnega sistema, ki si prilašča vsa družbena polja v zameno za finančne koristi in širjenju družbene moči, kakor tudi preučevanje elementov, ki odločilno vplivajo na sistem sodobne umetnosti in sodobnega umetnika. Konceptualna umetnost je poskušala izničiti fetišistično dimenzijo muzealske strukture 50-ih let, vendar je na koncu nehote prispevala k okrepitvi umetniškega sistema, saj je omogočila nov tip razstave, ki jih obvladuje kurator, za katerega je značilen izrazit avtorski pristop. Sodobni umetniki privzamejo dediščino konceptualne umetnosti, ideja je temeljni vzgib dela, vendar realizacija te ideja postaja vedno bolj spektakularna, determinirana z ogromnimi produkcijskimi stroški. Sodobni umetniki svoja dela producirajo v več nakladah, najemajo ogromne studie s številnimi zaposlenimi. Postavijo se v vlogo menedžerja, ki skrbi, da produkcija teče nemoteno in po točno določenih navodilih. Muzeji in galerije se od 90. let naprej korenito popularizirajo in širijo spekter svoje dejavnosti. Sodobna umetnost se razvija predvsem v mednarodnem kontekstu, njen razvoj je vedno bolj intenziven in vse prisoten. Sodobni umetniki se povezujejo z mednarodnimi korporacijami, za katere ustvarjajo vizualne podobe, industrijske izdelke. Narašča število bienalov, katerih namen je pridobitev čim večjega števila obiskovalcev. Sodobna umetnost se je znašla v globaliziranem svetu, ki omogoča izjemno hiter pretok informacij, mobiliziranost, ter skoraj neomenjen trg.
Ključne besede: konceptualna umetnost, postmodernizem, umetniški trg, prilaščanje moči, strategije promocije, tržne strategije.
Objavljeno: 09.10.2009; Ogledov: 2054; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

3.
ZUNANJI DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA STRATEŠKE MOŽNOSTI MANAGEMENTA KLJUČNIH KUPCEV V PODJETJU GORENJE D.D.
Andreja Travnšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Rast in razvoj podjetja je odvisna od mnogih notranjih in zunanjih dejavnikov. Namen diplomskega seminarja sta vpliva zunanjih dejavnikov na strateške odločitve v službi ključnih kupcev v podjetju Gorenje d.d. To so dejavniki, ki v podjetju Gorenje d.d. vplivajo na strateške odločitve ne samo pri odnosu do ključnih kupcev, pač pa pri vseh strateških odločitvah, ki jih v podjetju sprejmejo. Vpliv zunanjih dejavnikov na strateške odločitve managementa ključnih kupcev je velik. Podjetje Gorenje d.d. je v panogi kjer je konkurenca izredno močna. Potrebne so pravilne strateške odločitve, da se vplivi zunanjih dejavnikov izkoristijo in vplivajo na rast in razvoj podjetja. V diplomskem seminarju so zbrani ključni kupci v podjetju Gorenje d.d. Ključni kupci podjetja Gorenje d.d. morajo vzdrževati image, katerega si je podjetje v preteklosti že ustvarilo. Za ohranitev tržnih deležev na obstoječih trgih se je potrebno boriti. Zato so v podjetju Gorenje d.d. organizirali službo ključnih kupcev. V nalogi smo izoblikovali tudi poslovna področja. Poiskali smo strateške možnosti, ki jih podjetje Gorenje d.d. lahko izkoristi. S portfolio analizami smo ključne kupce po poslovnih področjih tudi vsebinsko analizirali, z vidika donosnosti in tveganosti naložb. Podjetje Gorenje d.d. mora s svojo rastjo in razvojem delovati tako, da uresničuje v prvi vrsti zastavljeno vizijo, da postane podjetje Gorenje d.d. s svojimi blagovnimi znamkami Gorenje, Atag, Mora, Pelgrim, Etna, Körting in Sidex pomemben prodajalec bele tehnike na evropskem trgu, kasneje tudi na bližnjem azijskem in daljno azijskem področju ter ostalem delu sveta. S prognozirano politiko podjetja mora izkoristiti bilančni potencial –povečati dobiček z namenom reinvestiranja v rast in razvoj službe ključnih kupcev v podjetju Gorenje d.d. Dosegati mora vedno znova inovativnost pri prodaji svojih izdelkov, asortiman prilagajati tržnim potrebam tudi tako, da se zapolnjujejo tržne praznine.
Ključne besede: Ključni kupci, strategije, trgovske verige, skupine trgovcev, industrijski posli, direktni kupci, odnosi, tržne praznine
Objavljeno: 20.08.2013; Ogledov: 2019; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (398,37 KB)

4.
Tržna diverzifikacija kot instrument blažitve vplivov svetovne gospodarske recesije na poslovanje slovenskih podjetij
Andreja Zmagaj, 2016, magistrsko delo

Opis: Gospodarska kriza, ki se je v letu 2007 z zlomom nepremičninskega trga pričela v Združenih državah Amerike, se je preko finančnih tržišč razširila v realno gospodarstvo ter se relativno hitro razširila v Evropo in druge dele sveta. Zaradi vse tesnejšega sodelovanja in soodvisnosti med posameznimi državami, kar je posledica internacionalizacije podjetij in globalizacije svetovnega gospodarstva, so krizo občutila praktično vsa svetovna gospodarstva in Slovenija ni bila izjema. Slovensko gospodarstvo je majhno in zaradi tega v veliki meri odvisno od izvoza. Gospodarska kriza je na slovensko gospodarstvo najmočneje vplivala preko mednarodne menjave in z upadom povpraševanja na najpomembnejših izvoznih tržiščih. Tržna diverzifikacija, oziroma strategija širjenja podjetja preko meja lastne države na različna tuja tržišča, predstavlja enega izmed možnih ukrepov za omilitev vplivov gospodarske krize na poslovanje podjetja. Z diverzificiranjem svojih izvoznih tržišč podjetja zmanjšujejo tveganja odvisnosti od posameznega tržišča. Magistrsko delo obravnava vpliv gospodarske krize na slovensko gospodarstvo in poslovanje slovenskih podjetij ter ugotavlja pomembnost strategije tržne diverzifikacije, ki predstavlja enega izmed možnih ukrepov izhoda iz krize. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela. V teoretičnem delu so predstavljena nekatera pomembnejša izhodišča, na katerih temelji raziskava: zgoščen pregled gospodarskih kriz s podrobnejšo predstavitvijo svetovne gospodarske krize v letu 2008, predstavitev internacionalizacije poslovanja podjetij in strategij rasti podjetij. V delu smo v nadaljevanju podrobneje obravnavali poslovanje slovenskih podjetij v obdobju krize, njihovo izvozno usmerjenost in odvisnost od posameznih izvoznih tržišč. V empiričnem delu naloge smo na vzorcu izbranih podjetij opazovali poslovanje podjetij v obdobju pred krizo, v obdobju trajanja le-te ter v obdobju po krizi. Ugotavljali smo pomembnost tržne diverzifikacije ter njen vpliv na opazovana podjetja v obdobju krize. Rezultati raziskave, podobno kot uradni statistični podatki, dokazujejo, da so slovenska podjetja v veliki meri odvisna od tržišč, ki so jim geografsko in kulturno blizu. To so predvsem tržišča držav Evropske unije in držav na ozemlju bivše Jugoslavije. Struktura izvoza opazovanih podjetij se tudi v obdobju trajanja krize ter v obdobju po krizi ni bistveno spremenila. Kljub temu da rezultati raziskave potrjujejo, da tržna diverzifikacija predstavlja enega izmed ključnih ukrepov podjetij za izhod iz krize, pa le-ta v preteklosti ni bistveno vplivala na izvozna tržišča slovenskih podjetij.
Ključne besede: svetovna gospodarska kriza, internacionalizacija poslovanja, strategije rasti, strategija tržne diverzifikacije, Slovenija, poslovanje slovenskih podjetij
Objavljeno: 04.08.2016; Ogledov: 605; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici