Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Eden od glavnih ciljev vsakega proizvajalca je, da svoj izdelek oz. storitev pripelje do končnega porabnika. Pot, po kateri se izdelek premika od proizvajalca do končnega porabnika, pa imenujemo tržna ali prodajna pot. Le-ta je lahko neposredna, lahko pa vključuje enega ali več posrednikov, katerih cilj se mora ujemati s ciljem proizvajalca. Seveda imajo tako posredne in neposredne tržne poti svoje prednosti kot tudi slabosti. Večina podjetij v Sloveniji svoje izdelke ali storitve še vedno prodaja preko tradicionalnih tržnih poti, z lastno prodajo in vključevanjem posrednikov, ker pa je tehnološki napredek vedno bolj v razvoju, pa morajo podjetja, če želijo ostati konkurenčna, vedno bolj razmišljati o vpeljavi sodobnih tržnih poti, kot je npr. spletna prodaja. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega, ter empiričnega. V teoretičnem delu smo se osredotočili na definicijo tržnih poti, njihovo funkcijo, strukturo, dinamiko, posrednike na tržni poti, kot tudi na faze, ki si sledijo pri oblikovanju tržnih poti. V nadaljevanju teoretičnega dela smo predstavili Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina, ter njeni blagovni znamki Slodar in Ekodar. Osredotočili in opisali smo tudi obstoječe prodajne poti Kmetijske zadruge Šaleška dolina ter na njihov nov izdelek, peneče jabolčno vino Eros. V empiričnem delu smo na osnovi strukturiranega anketnega vprašalnika raziskovali izkušnje porabnikov z nakupovanjem živilskih izdelkov preko spleta ter odkrivali dejavnike, ki porabnike najbolj odvračajo od spletnega nakupovanja živilskih izdelkov. Raziskovali smo tudi, kakšna je prepoznavnost Kmetijske zadruge Šaleška dolina in prepoznavnost blagovnih znamk Slodar in Ekodar med odjemalci, v nadaljevanju pa ugotavljal, v kolikšni meri so odjemalci zadovoljni s prodajnimi potmi omenjenih blagovnih znamk. Na koncu smo podali še sklepne ugotovitve.
Ključne besede: tržne poti, posredniki, Kmetijska zadruga Šaleška dolina, Slodar, Ekodar, peneče jabolčno vino Eros.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 339; Prenosov: 44
Celotno besedilo (2,79 MB)

Opis: V predloženem magistrskem delu smo se poglobili v digitalizacijo, aktualno temo, s katero se srečujejo poslovne banke v trenutnem obdobju. Z letom 2018 se je spremenila zakonodaja na področju varovanja osebnih podatkov in ravnanja z njimi. V veljavo je stopila Evropska uredba o varovanju osebnih podatkov, ki nam je bolj poznana s kratico GDPR (ang. General Data Protection Regulation). Vse organizacije, ki se ukvarjajo z bazami osebnih podatkov, so morale prilagoditi model poslovanja trenutnim regulatornim zahtevam. Največji poudarek je na upravljanju osebnih podatkov v povezavi z neposrednim trženjem in kontaktiranjem strank. V uvodnem delu ugotavljamo teoretična izhodišča in zakonsko podlago, ki nam jo predpisuje regulator. Hipotezo, da Uredba pozitivno vpliva na zadovoljstvo komitentov, smo glede na rezultate raziskave zavrgli. Drugo hipotezo, da GDPR pozitivno vpliva na učinkovitost trženjskih kampanj, lahko sprejmemo z veliko verjetnostjo. Obe hipotezi se navezujeta na vpliv Uredbe na sodobne tržne poti v banki in posledično na zadovoljstvo strank. Osredotočili smo se na največjo banko v Sloveniji in jo primerjali s konkurenco v slovenskem bančnem prostoru. S praktičnimi primeri smo podkrepili teoretično podlago in preverili, katere so omejitve, ki jih imajo banke zaradi nove Uredbe. S pomočjo primerjalne analize, ki smo jo izvedli v osrednjem delu naloge, smo lahko sledili glavnemu cilju, ki je ugotoviti, kakšen učinek ima GDPR na trženje, poslovne rezultate, odnose na relaciji banka-stranka in ne nazadnje tudi na odnos med zaposlenimi, ki zaradi digitalizacije že čutijo spremembe. Zaradi hitrega razvoja v zadnjem desetletju je pričakovati, da bo v prihodnosti večina poslovnih dogodkov izvedenih preko sodobnih tržnih poti. Kar se tiče osebnega svetovanja, bodo še zmeraj na voljo visoko kvalificirani in certificirani bančni svetovalci, ki bodo na voljo za reševanje kompleksnih poslov v povezavi s pomembnimi življenjskimi odločitvami.
Ključne besede: osebni podatki, GDPR, verige blokov, CRM, sodobne tržne poti.
Objavljeno v DKUM: 23.01.2020; Ogledov: 1338; Prenosov: 156
Celotno besedilo (2,23 MB)

Opis: Leta 2010 je Javni zavod KP Goričko registriral KBZ KPG z namenom povezovanja pridelovalcev ustreznih prehranskih izdelkov ter izdelkov domače in umetnostne obrti, gostinsko-turističnih storitev in ponudbe nastanitve in bivanja ter drugih vsebin v območju KP Goričko. V današnjem tržnem okolju je blagovna znamka postala učinkovito sredstvo za prepoznavanje in razlikovanje ponudbe od ostale ponudbe blaga na trgu. Poleg tega blagovna znamka združenja predstavlja izziv za razvoj območja, upravljanje in izpolnjevanje pričakovanj prejemnikov. V ta namen smo pripravili raziskavo, katere cilj je pridobiti mnenja prejemnikov KBZ KPG za kategorijo prehranskih izdelkov o socio-ekonomskem vplivu uvedbe KBZ na njihovo dejavnost. V sklopu raziskave smo analizirali obstojoče in v bodoče atraktivne tržne poti prehranskih izdelkov označenih s KBZ KPG ter pridobili informacijo, ali bodo sedanji imetniki še uporabljali KBZ v primeru dodatnih predpisov in preverjanja kakovosti živil. Poleg anketiranja prejemnikov pa smo za potrebe ocene sedanjega stanja opravili poglobljene intervjuje z odgovornimi in drugimi sodelujočimi akterji, ki so vpeti v delovanje KP Goričko. Kljub številnim prednostim uvedbe KBZ na dejavnost pridelovalcev, ki jih navajajo številne raziskave, se pridelovalci v konkretnem primeru še vedno soočajo s številnimi težavami. Težavo predstavlja predvsem razdrobljena ponudba in majhne količine prehranskih izdelkov. Povezovanje je zgolj simbolično, saj pridelovalci še vedno posamezno nastopaju na trgu. Več pozornosti bi bilo potrebno nameniti sestavinam trženjskega spleta. Pri načrtovanju skupnih tržnih poti bi morali upoštevati tudi potrošnike, zato bi bilo primerno določiti potencialno velikost trga ter potrebe obstoječih in potencialnih kupcev prehranski izdlkov. KBZ KPG je bila ustanovljena v biotsko raznovrstnem okolju, zato ima še vedno številne možnosti, da te prednosti razvije in izkoristi.
Ključne besede: kolektivna blagovna znamka, Krajinski park Goričko, prehranski izdelki, tržne poti
Objavljeno v DKUM: 23.12.2016; Ogledov: 2619; Prenosov: 265
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: Namen magistrske naloge je bil preučiti dejavnike, ki vplivajo na število poslovnih enot banke, predlagati nove poslovne modele, ki vsebujejo nove pristope pri upravljanju s tržnimi potmi banke za doseganje večje učinkovitosti poslovanja, boljše uporabniško izkušnjo in višjo kvaliteto storitev. V teoretičnem delu magistrske naloge smo s pomočjo literature in obravnavanih raziskav opredelili tržne poti, prikazali njihov razvoj in trenutne trende. Pokazali smo vpliv nebančnega sektorja na razvoj finančne tehnologije kot nevarnost bankam. V raziskovalnem delu smo analizirali gibanje števila poslovalnic in dokazali vpliv rasti uporabe mobilne in internetnega bančništva na zmanjšanje števila poslovnih enot. V nadaljevanju smo opredelili različne poslovne modele in izračunali prihranke ob spremembi tradicionalnega poslovnega modela in migraciji rutinskih transakcij na mobilno in internetno bančništvo. V zadnjem delu raziskovalnega dela smo na podlagi primerjave anket obravnavanih avtorjev pokazali, da je poslovna enota še vedno pomembna v strategiji banke. Rezultati in dognanja magistrske naloge bi morali pomagati bankam opredeliti strategijo bodoče integracije digitalnih kanalov s poslovno enoto, kot del vse-kanalno strategije upravljanja s tržnimi potmi ter definirati stanje in potrebo po spremembi poslovnih modelov bančnih poslovalnic v poslovni mreži banke z namenom doseganja večje učinkovitosti in boljše uporabniške izkušnje.
Ključne besede: bančne tržne poti, bančne poslovalnice, mobilno bančništvo, internetno bančništvo, vse-kanalna strategija, več-kanalna strategija, digitalizacija tržnih poti, integracija digitalnih kanalov.
Objavljeno v DKUM: 06.07.2016; Ogledov: 1261; Prenosov: 232
Celotno besedilo (3,59 MB)

Opis: V diplomskem delu opisujem spletno bančništvo. To temo sem si izbral zato, ker me zanima ravno takšna oblika bančništva. Spletno bančništvo je za banke postalo nepogrešljiv del poslovanja. Zaradi velike konkurence in obstoja na tržišču morajo banke nenehno spremljati spremembe, trende, ki se pojavljajo na področju spletnega bančništva in se nanje tudi hitro odzvati. Spletno bančništvo omogoča uporabniku hitro, varno in kakovostno opravljanje bančnih storitev. Vse več ljudi uporablja opravljanje bančnih storitev preko spletnega bančništva, saj jim le-ta omogoča 24-urno dostopnost, vse dni v letu, dostop do spletnih strani bank od kjerkoli in cenovno ugodnost. Diplomsko delo je razdeljeno na tri dele. V prvem delu želim predstaviti razvoj spletnega bančništva na splošno. V nadaljevanju opisujem oblike in delovanje spletnega bančništva v Sloveniji, storitve in vrste, prednosti in slabosti ter varnost in prihodnost spletnega bančništva. V drugem delu opisujem plačilne in poravnalne sisteme v Sloveniji ter vključenost v vseevropske plačilne sisteme. V tem delu opisujem tudi pomen in strukturo bančnih oznak, BIC-kode in transakcijski račun. Dotaknil sem se tudi teme enotnega območja plačil v evrih (SEPA), neprekinjenega poslovanja plačilnih in poravnalnih sistemov ter nadomestil za opravljanje plačilnih storitev. V zaključku drugega dela sem še opisal vodenje računov za komitente ter vidike vodenja računov. V tretjem delu opisujem spletno bančništvo NLB, d. d., Ljubljana, ki je namenjeno pravnim osebam in zasebnikom. Na začetku najprej na splošno predstavim NLB, d. d., Ljubljana, nato pa podrobneje opisujem funkcionalnost spletnega bančništva NLB Proklik, in sicer: namen in prednosti, osnovne pogoji za delo, varnost, oblike, storitve, ki jih nudi NLB Proklik, pametno kartico, opravila, stroške poslovanja. Spletno bančništvo predstavlja prihodnost bančnih storitev, nujno potrebno pa je predvsem z vidika časa in denarja. Živimo v času stresnih služb in hitrega tempa življenja, kar je pa poglavitni razlog za vstop v svet spleta.
Ključne besede: spletno bančništvo, sodobne tržne poti, plačilni in poravnalni sistemi, SEPA, varnost spletnega bančništva, pametna kartica, NLB Proklik.
Objavljeno v DKUM: 15.06.2016; Ogledov: 1317; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,16 MB)