| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 160
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza tržnih poti živilskih izdelkov Kmetijske zadruge Šaleška dolina
Saša Pečovnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Eden od glavnih ciljev vsakega proizvajalca je, da svoj izdelek oz. storitev pripelje do končnega porabnika. Pot, po kateri se izdelek premika od proizvajalca do končnega porabnika, pa imenujemo tržna ali prodajna pot. Le-ta je lahko neposredna, lahko pa vključuje enega ali več posrednikov, katerih cilj se mora ujemati s ciljem proizvajalca. Seveda imajo tako posredne in neposredne tržne poti svoje prednosti kot tudi slabosti. Večina podjetij v Sloveniji svoje izdelke ali storitve še vedno prodaja preko tradicionalnih tržnih poti, z lastno prodajo in vključevanjem posrednikov, ker pa je tehnološki napredek vedno bolj v razvoju, pa morajo podjetja, če želijo ostati konkurenčna, vedno bolj razmišljati o vpeljavi sodobnih tržnih poti, kot je npr. spletna prodaja. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega, ter empiričnega. V teoretičnem delu smo se osredotočili na definicijo tržnih poti, njihovo funkcijo, strukturo, dinamiko, posrednike na tržni poti, kot tudi na faze, ki si sledijo pri oblikovanju tržnih poti. V nadaljevanju teoretičnega dela smo predstavili Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina, ter njeni blagovni znamki Slodar in Ekodar. Osredotočili in opisali smo tudi obstoječe prodajne poti Kmetijske zadruge Šaleška dolina ter na njihov nov izdelek, peneče jabolčno vino Eros. V empiričnem delu smo na osnovi strukturiranega anketnega vprašalnika raziskovali izkušnje porabnikov z nakupovanjem živilskih izdelkov preko spleta ter odkrivali dejavnike, ki porabnike najbolj odvračajo od spletnega nakupovanja živilskih izdelkov. Raziskovali smo tudi, kakšna je prepoznavnost Kmetijske zadruge Šaleška dolina in prepoznavnost blagovnih znamk Slodar in Ekodar med odjemalci, v nadaljevanju pa ugotavljal, v kolikšni meri so odjemalci zadovoljni s prodajnimi potmi omenjenih blagovnih znamk. Na koncu smo podali še sklepne ugotovitve.
Ključne besede: tržne poti, posredniki, Kmetijska zadruga Šaleška dolina, Slodar, Ekodar, peneče jabolčno vino Eros.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 339; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

2.
Sodobne poti do mobilne banke na primeru bank NLB Klikin in SKB Moj@skb
Danijel Ćosić, 2020, diplomsko delo

Opis: Sodobne tržne poti banke v današnjem času neizogibno zamenjujejo klasični, tradicionalni način poslovanja v bankah na bančnem okencu. Banke svojim komitentom pospešeno tržijo raznovrstne tržne poti do banke (elektronska banka, telefonska banka …), da bi se izognili nepotrebnim vrstam na bančnem okencu. Cilj bank je z mobilnim bančništvom znižati stroške tako komitentov kot bank samih in olajšati poslovanje. V času digitalizacije se za sodobne tržne poti odloča vse več uporabnikov predvsem mlajše generacije. Na slovenskem trgu je konkurenca bank velika. Poleg bank samih so tudi Pošta Slovenije in druga prodajna mesta pooblaščena za izvajanje plačil položnic na blagajnah. Sodobne tržne poti, predvsem mobilno bančništvo, so prihodnost, ki se neprenehoma razvija. Banke se zavedajo, da se morajo prilagoditi tehnologiji in se odzvati na vsako spremembo na trgu. V prvem delu diplomskega dela smo na kratko predstavili mobilno bančništvo in mobilno poslovanje. V nadaljevanju naloge smo se osredotočili predvsem na slovenski trg sodobnih poti in podrobneje predstavili mobilno banko NLB KLIKIN in SKB MOJ@SKB ter v zaključku naloge opravili primerjalno analizo mobilnih bank KLIKIN in MOJ@SKB.
Ključne besede: Nova Ljubljanska banka, SKB banka, mobilno poslovanje, mobilna banka, mobilno bančništvo, sodobne tržne poti.
Objavljeno v DKUM: 24.06.2020; Ogledov: 1686; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (670,37 KB)

3.
Vpliv splošne uredbe o varstvu podatkov na sodobne tržne poti v banki
Rok Kolarič, 2019, magistrsko delo

Opis: V predloženem magistrskem delu smo se poglobili v digitalizacijo, aktualno temo, s katero se srečujejo poslovne banke v trenutnem obdobju. Z letom 2018 se je spremenila zakonodaja na področju varovanja osebnih podatkov in ravnanja z njimi. V veljavo je stopila Evropska uredba o varovanju osebnih podatkov, ki nam je bolj poznana s kratico GDPR (ang. General Data Protection Regulation). Vse organizacije, ki se ukvarjajo z bazami osebnih podatkov, so morale prilagoditi model poslovanja trenutnim regulatornim zahtevam. Največji poudarek je na upravljanju osebnih podatkov v povezavi z neposrednim trženjem in kontaktiranjem strank. V uvodnem delu ugotavljamo teoretična izhodišča in zakonsko podlago, ki nam jo predpisuje regulator. Hipotezo, da Uredba pozitivno vpliva na zadovoljstvo komitentov, smo glede na rezultate raziskave zavrgli. Drugo hipotezo, da GDPR pozitivno vpliva na učinkovitost trženjskih kampanj, lahko sprejmemo z veliko verjetnostjo. Obe hipotezi se navezujeta na vpliv Uredbe na sodobne tržne poti v banki in posledično na zadovoljstvo strank. Osredotočili smo se na največjo banko v Sloveniji in jo primerjali s konkurenco v slovenskem bančnem prostoru. S praktičnimi primeri smo podkrepili teoretično podlago in preverili, katere so omejitve, ki jih imajo banke zaradi nove Uredbe. S pomočjo primerjalne analize, ki smo jo izvedli v osrednjem delu naloge, smo lahko sledili glavnemu cilju, ki je ugotoviti, kakšen učinek ima GDPR na trženje, poslovne rezultate, odnose na relaciji banka-stranka in ne nazadnje tudi na odnos med zaposlenimi, ki zaradi digitalizacije že čutijo spremembe. Zaradi hitrega razvoja v zadnjem desetletju je pričakovati, da bo v prihodnosti večina poslovnih dogodkov izvedenih preko sodobnih tržnih poti. Kar se tiče osebnega svetovanja, bodo še zmeraj na voljo visoko kvalificirani in certificirani bančni svetovalci, ki bodo na voljo za reševanje kompleksnih poslov v povezavi s pomembnimi življenjskimi odločitvami.
Ključne besede: osebni podatki, GDPR, verige blokov, CRM, sodobne tržne poti.
Objavljeno v DKUM: 23.01.2020; Ogledov: 1338; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

4.
Analiza tržnih poti v podjetju Konus Konex d.o.o.
Sašo Korošec, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na tržne poti v proizvodnem podjetju Konus Konex d.o.o. V današnjem turbulentnem in hitro se spreminjajočem okolju morajo tržne poti slediti ciljem. Sledenje tem ciljem je za podjetja izrednega pomena, saj lahko podjetja napredujejo le takrat, ko izvajajo distribucijo svojih izdelkov in storitev. V zadnjih letih se je bistveno spremenil način poslovanja, vendar je še vedno glavna naloga podjetij zadovoljevanje potreb svojih ciljnih trgov in ustvarjanje dobička. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem so podrobno predstavljene tržne poti, vrste, pomen, funkcije, ravni, odločitve in problemi tržnih poti. V tretjem poglavju je predstavljeno podjetje Konus d.o.o., njegove poslovne značilnosti in razvoj podjetja. Predstavljeni so tudi glavni proizvodnji programi, analiza tržišč in prodajnega programa podjetja, kupci ter glavni konkurenti podjetja Konus Konex d.o.o. V zadnjem poglavju pa je predstavljena prodajna politika podjetja, posredne in neposredne tržne poti. V empiričnem delu so najprej predstavljena izhodišča za raziskavo, ki vključuje opredelitev raziskovalnega problema in namen raziskave, cilje ter raziskovalna vprašanja, predpostavke in omejitve, metode zbiranja podatkov, vzorec ter postopek zbiranja podatkov. Navedene so tudi raziskovalne hipoteze, za katere so na koncu predstavljeni rezultati. Po raziskavi je bilo ugotovljeno, da so kupci zadovoljni s proizvodi, z dobavnimi roki, s kakovostjo storitev, z izpolnjevanjem zahtev in navodil ter s komuniciranjem s servisom in z odnosom zaposlenih s strani podjetja. Le možnost nadaljnjega sodelovanja so označili kot v enakem obsegu oziroma v manjši meri s povečanjem naročil.
Ključne besede: tržne poti, prodajne poti, posredne tržne poti, neposredne tržne poti
Objavljeno v DKUM: 22.10.2019; Ogledov: 1218; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

5.
ANALIZA KOLEKTIVNE BLAGOVNE ZNAMKE
Katja Hozjan, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Leta 2010 je Javni zavod KP Goričko registriral KBZ KPG z namenom povezovanja pridelovalcev ustreznih prehranskih izdelkov ter izdelkov domače in umetnostne obrti, gostinsko-turističnih storitev in ponudbe nastanitve in bivanja ter drugih vsebin v območju KP Goričko. V današnjem tržnem okolju je blagovna znamka postala učinkovito sredstvo za prepoznavanje in razlikovanje ponudbe od ostale ponudbe blaga na trgu. Poleg tega blagovna znamka združenja predstavlja izziv za razvoj območja, upravljanje in izpolnjevanje pričakovanj prejemnikov. V ta namen smo pripravili raziskavo, katere cilj je pridobiti mnenja prejemnikov KBZ KPG za kategorijo prehranskih izdelkov o socio-ekonomskem vplivu uvedbe KBZ na njihovo dejavnost. V sklopu raziskave smo analizirali obstojoče in v bodoče atraktivne tržne poti prehranskih izdelkov označenih s KBZ KPG ter pridobili informacijo, ali bodo sedanji imetniki še uporabljali KBZ v primeru dodatnih predpisov in preverjanja kakovosti živil. Poleg anketiranja prejemnikov pa smo za potrebe ocene sedanjega stanja opravili poglobljene intervjuje z odgovornimi in drugimi sodelujočimi akterji, ki so vpeti v delovanje KP Goričko. Kljub številnim prednostim uvedbe KBZ na dejavnost pridelovalcev, ki jih navajajo številne raziskave, se pridelovalci v konkretnem primeru še vedno soočajo s številnimi težavami. Težavo predstavlja predvsem razdrobljena ponudba in majhne količine prehranskih izdelkov. Povezovanje je zgolj simbolično, saj pridelovalci še vedno posamezno nastopaju na trgu. Več pozornosti bi bilo potrebno nameniti sestavinam trženjskega spleta. Pri načrtovanju skupnih tržnih poti bi morali upoštevati tudi potrošnike, zato bi bilo primerno določiti potencialno velikost trga ter potrebe obstoječih in potencialnih kupcev prehranski izdlkov. KBZ KPG je bila ustanovljena v biotsko raznovrstnem okolju, zato ima še vedno številne možnosti, da te prednosti razvije in izkoristi.
Ključne besede: kolektivna blagovna znamka, Krajinski park Goričko, prehranski izdelki, tržne poti
Objavljeno v DKUM: 23.12.2016; Ogledov: 2619; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

6.
UVAJANJE NOVE SPLETNE TRŽNE POTI V PROIZVODNO STORITVENEM PODJETJU
Mitja Brdnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo posega na področje tržnih poti v proizvodno storitvenih podjetjih. Eden največjih izzivov proizvodno storitvenih podjetij v današnjem turbulentnem okolju je, na kakšen način plasirati svoje izdelke in storitve do potencialnih kupcev. Izbira in uspešna vzpostavitev tržnih poti sta ključnega pomena za uspešen razvoj posameznega podjetja. Večina slovenskih proizvodno storitvenih podjetij še vedno uporablja tradicionalne tržne poti z lastno prodajo in posredniki, a napredek na tehnološkem področju zahteva vse večjo uporabo sodobnih tržnih poti, kot je spletna tržna pot. Internet se po svetu izredno hitro širi, s tem pa pridobimo veliko novih potencialnih kupcev. Tržna pot, ki nam pomaga približati naše izdelke in storitve novim potencialnim kupcem, je spletna tržna pot oziroma spletna prodaja. Teoretični del magistrske naloge temelji na analitičnem pregledu domače in tuje strokovne literature s področja tržnih poti in spletne tržne poti. V aplikativnem delu magistrske naloge pa smo na osnovi strukturiranega intervjuja raziskovali dosedanje izkušnje slovenskih proizvodno storitvenih in trgovskih podjetij s posameznimi tržnimi potmi in proučili dejavnike, ki vplivajo na odločitev, da se podjetja odločijo za uporabo klasične ali spletne tržne poti. V zaključku magistrske naloge smo ugotavljali smiselnost uvedbe spletne tržne poti v izbranem proizvodno storitvenem podjetju in podali sklepne ugotovitve.
Ključne besede: tržna pot, tradicionalne tržne poti, sodobne tržne poti, splet, spletna stran, spletna trgovina
Objavljeno v DKUM: 04.08.2016; Ogledov: 1876; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

7.
BODOČA VLOGA BANČNIH POSLOVALNIC
Vladimir Šarenac, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil preučiti dejavnike, ki vplivajo na število poslovnih enot banke, predlagati nove poslovne modele, ki vsebujejo nove pristope pri upravljanju s tržnimi potmi banke za doseganje večje učinkovitosti poslovanja, boljše uporabniško izkušnjo in višjo kvaliteto storitev. V teoretičnem delu magistrske naloge smo s pomočjo literature in obravnavanih raziskav opredelili tržne poti, prikazali njihov razvoj in trenutne trende. Pokazali smo vpliv nebančnega sektorja na razvoj finančne tehnologije kot nevarnost bankam. V raziskovalnem delu smo analizirali gibanje števila poslovalnic in dokazali vpliv rasti uporabe mobilne in internetnega bančništva na zmanjšanje števila poslovnih enot. V nadaljevanju smo opredelili različne poslovne modele in izračunali prihranke ob spremembi tradicionalnega poslovnega modela in migraciji rutinskih transakcij na mobilno in internetno bančništvo. V zadnjem delu raziskovalnega dela smo na podlagi primerjave anket obravnavanih avtorjev pokazali, da je poslovna enota še vedno pomembna v strategiji banke. Rezultati in dognanja magistrske naloge bi morali pomagati bankam opredeliti strategijo bodoče integracije digitalnih kanalov s poslovno enoto, kot del vse-kanalno strategije upravljanja s tržnimi potmi ter definirati stanje in potrebo po spremembi poslovnih modelov bančnih poslovalnic v poslovni mreži banke z namenom doseganja večje učinkovitosti in boljše uporabniške izkušnje.
Ključne besede: bančne tržne poti, bančne poslovalnice, mobilno bančništvo, internetno bančništvo, vse-kanalna strategija, več-kanalna strategija, digitalizacija tržnih poti, integracija digitalnih kanalov.
Objavljeno v DKUM: 06.07.2016; Ogledov: 1261; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

8.
PRIKAZ MARKETINŠKEGA SPLETA NA PRIMERU DRUŽINSKEGA PODJETJA AVGUST SEREC S.P.
Damir Serec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo spoznali, da je marketinški splet v malem družinskem podjetju izjemnega pomena. Za vsako podjetje je zelo pomembno, da prodaja kvalitetne, cenovno ugodne izdelke, ki jih trži preko različnih tržnih poti in jih preko marketinškega komuniciranja približa vsem obstoječim in potencialnim odjemalcem. Vse te elemente marketinškega spleta mora vsako podjetje, še posebej to velja za malo družinsko podjetje, dobro načrtovati, saj je končni cilj vsakega podjetnika prodaja izdelka, čim večji zaslužek in zadovoljstvo stranke. V današnjem času je v dejavnosti, kjer deluje podjetje Avgust Serec s. p. zelo pomembno, da lahko podjetje ponudi svoji obstoječim ali novim potencialnim strankam pravo izbiro izdelkov v pravem času, po pravih cenah in v pravih količinah. Podjetje namreč deluje v panogi, kjer odjemalci potrebujejo izdelke v zelo kratkem času ali nemudoma, zato je zanj zelo pomembno, da podrobno spremlja dogajanje na trgu in se hitro prilagaja.
Ključne besede: malo podjetje, družinsko podjetje, konkurenca, marketinški splet, izdelek, cena, tržne poti, marketinško komuniciranje, osebna prodaja, neposredno trženje, oglaševanje, pospeševanje prodaje
Objavljeno v DKUM: 21.06.2016; Ogledov: 1237; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (900,92 KB)

9.
VKLJUČEVANJE PLAČILNIH SISTEMOV V SPLETNO BANČNIŠTVO
Boris Lanjšček, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujem spletno bančništvo. To temo sem si izbral zato, ker me zanima ravno takšna oblika bančništva. Spletno bančništvo je za banke postalo nepogrešljiv del poslovanja. Zaradi velike konkurence in obstoja na tržišču morajo banke nenehno spremljati spremembe, trende, ki se pojavljajo na področju spletnega bančništva in se nanje tudi hitro odzvati. Spletno bančništvo omogoča uporabniku hitro, varno in kakovostno opravljanje bančnih storitev. Vse več ljudi uporablja opravljanje bančnih storitev preko spletnega bančništva, saj jim le-ta omogoča 24-urno dostopnost, vse dni v letu, dostop do spletnih strani bank od kjerkoli in cenovno ugodnost. Diplomsko delo je razdeljeno na tri dele. V prvem delu želim predstaviti razvoj spletnega bančništva na splošno. V nadaljevanju opisujem oblike in delovanje spletnega bančništva v Sloveniji, storitve in vrste, prednosti in slabosti ter varnost in prihodnost spletnega bančništva. V drugem delu opisujem plačilne in poravnalne sisteme v Sloveniji ter vključenost v vseevropske plačilne sisteme. V tem delu opisujem tudi pomen in strukturo bančnih oznak, BIC-kode in transakcijski račun. Dotaknil sem se tudi teme enotnega območja plačil v evrih (SEPA), neprekinjenega poslovanja plačilnih in poravnalnih sistemov ter nadomestil za opravljanje plačilnih storitev. V zaključku drugega dela sem še opisal vodenje računov za komitente ter vidike vodenja računov. V tretjem delu opisujem spletno bančništvo NLB, d. d., Ljubljana, ki je namenjeno pravnim osebam in zasebnikom. Na začetku najprej na splošno predstavim NLB, d. d., Ljubljana, nato pa podrobneje opisujem funkcionalnost spletnega bančništva NLB Proklik, in sicer: namen in prednosti, osnovne pogoji za delo, varnost, oblike, storitve, ki jih nudi NLB Proklik, pametno kartico, opravila, stroške poslovanja. Spletno bančništvo predstavlja prihodnost bančnih storitev, nujno potrebno pa je predvsem z vidika časa in denarja. Živimo v času stresnih služb in hitrega tempa življenja, kar je pa poglavitni razlog za vstop v svet spleta.
Ključne besede: spletno bančništvo, sodobne tržne poti, plačilni in poravnalni sistemi, SEPA, varnost spletnega bančništva, pametna kartica, NLB Proklik.
Objavljeno v DKUM: 15.06.2016; Ogledov: 1317; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

10.
RAZISKAVA SORTNIH VIN POD ENOTNO BLAGOVNO ZNAMKO V LENDAVSKIH GORICAH
Metka Žižek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo spoznali in podrobneje raziskali pomen in obstoj blagovne znamke, ki smo jo opredelili tudi teoretično. S pomočjo praktičnega primera pa smo pomen tudi predstavili. Opredelili smo pojme s področja trženja, samega trženjskega spleta, to so navpične tržne poti (pomen, oblikovanje in problemi na tržnih poteh) in še nekaj področij, ki zajemajo blagovno znamko (razvoj, premoženje, imidž in identiteta blagovne znamke, njena vizija ter embaliranje in etiketiranje). Največji poudarek smo namenili zadnjemu poglavju, to je raziskavi o združitvi vinogradnikov, odprtju skupne enotne blagovne znamke sortnih vin in odprtju vinogradniške zadruge. Postavili smo tudi hipoteze, ki smo jih po ugotovitvah in analizi sprejeli ali zavrnili. V zadnjem poglavju smo spoznali tudi razlike med rezultati. Na podlagi le-teh smo prišli do končnih ugotovitev in predlogov za izboljšanje kritične ocene in končnega sklepa.
Ključne besede: blagovna znamka, navpične tržne poti, enotna blagovna znamka sortnih vin, vinogradniška zadruga.
Objavljeno v DKUM: 06.06.2016; Ogledov: 1214; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici