| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NOTRANJI MARKETING IN NOTRANJA TRŽNA NARAVNANOST ORGANIZACIJE
Tamara Gašparič, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Marketinški koncept že vse od petdesetih let naprej velja za temelj marketinške discipline. Z njim je najtesneje povezan preobrat v naravnanosti organizacij k trgu in odjemalcu. Izhaja iz spoznanja, da je doseganje ciljev organizacije odvisno od opredelitve potreb in želja ciljnih trgov ter učinkovitejšega in uspešnejšega zadovoljevanja le-teh, kot to počno konkurenti. Vendar preživetje podjetij na trgu še daleč ni dovolj, podjetja želijo biti uspešna in vodilna na svojih področjih. Notranji marketing predstavlja za podjetje pomemben ključ do uspeha. Vodstvo podjetij mora zaposlenim pripisovat enako pomembno vlogo, kot jo pripisuje svojim odjemalcem. Iz definicij notranjega marketinga je razvidno, da notranji marketing vsebuje naslednje prvine: motiviranje zaposlenih, usposabljanje, izobraževanje, skrb za zaposlene, občutek njihove varnosti, pripadnosti, zaupanje, dialog znotraj podjetja, dobri odnosi itd. Podjetja se na trgu srečujejo z močno konkurenco, tehnološkim napredkom, v zadnjem času pa v ospredje postavljajo tudi boj za zaposlitev pomembnih ljudi, ki bi s svojimi sposobnostmi, znanjem in ustvarjalnostjo prispevali k uspehu podjetja. Vse več organizacij se v tem trenutku že zaveda, da so ključ do uspešnosti prav zaposleni. Vodje v podjetjih morajo spoznati in razumeti, da dobre delovne razmere in etični odnosi do vseh zaposlenih doprinesejo k povečani produktivnosti in uspešnosti. Zaposleni v podjetju morajo dobiti občutek pripadnosti, varnosti, pomembnosti in nenadomestljivosti. Potrebno jim je omogočit zdravo in varno delovno okolje, sprotno izobraževanje, usposabljanje in informiranje o tekočih zadevah. Imeti morajo občutek, da so obravnavani kot celota, ki je sestavljena iz pomembnih posameznikov, ki lahko s skupnim znanjem, pretokom informacij ter dobrimi medsebojnimi odnosi prispeva k uspešnemu delovanju podjetja.
Ključne besede: Zaposleni, notranji marketing, notranja tržna naravnanost organizacije, zunanja tržna naravnanost organizacije
Objavljeno: 02.12.2011; Ogledov: 1810; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (408,78 KB)

2.
POVEZANOST MED NOTRANJO TRŽNO NARAVNANOSTJO IN ZUNANJO TRŽNO NARAVNANOSTJO V PODJETJIH V SLOVENIJI
Vlasta Kralj Palka, 2012, magistrsko delo

Opis: Vsa podjetja ali organizacije, ki delujejo na spreminjajočih se trgih, se morajo nenehno bolj ali manj spreminjati in uvajati novosti na vseh ravneh znotraj organizacije, kot tudi odjemalcem ponujati nove in spremenjene izdelke ali storitve. V organizacijah, kjer imajo zadovoljne zaposlene, vsekakor lažje in hitreje pridejo do boljših rezultatov pri prodaji, kar hkrati krepi položaj na trgu. Notranja tržna naravnanost predstavlja vse napore, dejavnosti in delovanja v podjetju, ki se nanašajo na zaposlene. S pomočjo notranjega marketinga lahko v podjetju strateško oblikujemo želeno miselnost, obnašanje in komuniciranje med zaposlenimi. Ravno tako lahko pomeni strategijo za načrtovanje in preoblikovanje delovnih mest, ki ohranjajo odlične ponudnike izdelkov in storitev. Torej je notranja tržna naravnanost tesno povezana z managementom človeških virov in marketinško funkcijo podjetja. Dobro sodelovanje zaposlenih ter hiter in natančen pretok informacij, lahko podjetju prinesejo veliko boljše rezultate dela in večji ugled. Zunanja tržna naravnanost podjetja pomeni, da redno spremlja odzivanje in vedenje odjemalcev, njihove želje in potrebe in se jim kar najhitreje prilagodi. Bistveno je, da hkrati spremlja tudi delovanje konkurenčnih podjetij in tako določa svoje kratkoročne prednosti in slabosti ter v svoje strateške in dolgoročne plane vnaša temu primerne novosti in razširitve. Ključnega pomena so informacije, njihova verodostojnost ter razširjanje in uporaba. Nujno je, da med zaposlenimi v različnih oddelkih obstaja ustrezna komunikacija, da lahko informacije pravočasno pridejo do pravega oddelka, so primerno uporabljane in omogočajo zaznavanje potreb odjemalca.
Ključne besede: notranja tržna naravnanost, zunanja tržna naravnanost, zaposleni, odjemalci, organizacija
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1132; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

3.
MARKETINŠKI KONCEPT IN TRŽNA NARAVNANOST ORGANIZACIJE
Sara Pirc, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju sem opisala definicije marketinga in podrobnejše predstavila vse koncepte, ki so prisotni v marketingu, ter predstavila tržno naravnanost in elemente, ki jih vsebuje. Z uporabo konceptov podjetje zadovoljuje potrebe odjemalcev in pridobi konkurenčni položaj na trgu. Skozi zgodovino so bili v uporabi različni koncepti: koncept proizvodnje, izdelčni koncept, prodajni koncept, marketinški koncept in družbeno odgovoren marketinški koncept. Tržna naravnanost je podpora marketinškemu konceptu in brez marketinškega koncepta ne bi bila prisotna niti tržna naravnanost. Tržna naravnanost je naravnana h odjemalcem, h konkurentom ali pa na medfunkcijsko koordinacijo. S tržno naravnanostjo lahko pridobimo inovativnost na trgu, a le v primeru, da tržno naravnanost pravilno uporabljamo in da je naša konkurenca ne pozna, saj po raziskavah sodeč veliko podjetij ne uporablja tržne naravnanosti, saj jim predstavlja dodaten strošek. S pravilno uporabo marketinga v podjetju smo lahko zelo konkurenčni in inovativni v primerjavi z drugimi podjetju na trgu.
Ključne besede: Marketing, marketinški koncept, tržna naravnanost, odjemalci.
Objavljeno: 18.12.2012; Ogledov: 1930; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (588,53 KB)

4.
Primerjalna analiza ključnih dejavnikov tržnega uspeha novih izdelkov v slovenskih predelovalnih panogah
Aleksandra Muster, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil na vzorcu podjetij slovenske predelovalne industrije ugotoviti, kako dejavniki kot so odzivna tržna naravnanost, organizacijsko učenje, proaktivna tržna naravnanost in inovativna organizacijska kultura vplivajo na tržni uspeh novih izdelkov ob pogojih uporabe sodobnih metod v okviru procesa razvoja novih izdelkov, tržnih in tehnoloških sprememb in uporabe zunanjih virov za inovacije v okviru procesa razvoja novih izdelkov. Večina ugotovitev iz empirične raziskave na vzorcu slovenske predelovalne industrije sovpada z ugotovitvami iz dosedanjih slovenskih in tujih prispevkov, ki so si v rezultatih večkrat tudi nasprotujoča. Ključne ugotovitve dela so, da obstajajo povezave med: • odzivno tržno naravnanostjo na konkurente in tržnim uspehom novih izdelkov • proaktivno tržno naravnanostjo in številom novih izdelkov, vendar le v dimenziji, ki jo opisujejo spremenljivke raziskovanja bodočih potreb • organizacijskim učenjem in številom novih izdelkov, vendar le v dimenziji, ki jo opisujejo spremenljivke, ki se nanašajo na pridobivanje informacij o bodočih potrebah. Iz tega lahko povzamemo, da naj podjetja investirajo vse več naporov v proaktivno dimenzijo tržne naravnanosti, saj lahko le-ta vodi v večji tržni uspeh izdelkov. Nenehno je potrebno razvijati sposobnost prepoznavanja, razumevanja in zadovoljevanja še neizraženih potreb odjemalcev, da lahko podjetja ustvarijo diferencirano ponudbo in pogoje za trajnostno konkurenčno prednost. Pomembno pa je tudi, da podjetja izboljšajo svojo odzivno naravnanost, predvsem tista, ki delujejo v hitro spreminjajočih se tržnih okoljih. Iz empiričnega dela raziskave lahko ugotovimo, da ne zadostuje le ustrezna oblika tržne naravnanosti, temveč obstoj nekih drugih dejavnikov, ki lahko v danih pogojih okrepijo vpliv na tržni uspeh novih izdelkov. Na primeru podjetij slovenske predelovalne industrije smo ugotovili, da lahko z uporabo sodobnih metod in tehnik ter odprtih načinov inovacije podjetja izboljšujejo in pospešujejo proces razvoja novih izdelkov.
Ključne besede: Razvoj novih izdelkov, tržni uspeh novih izdelkov, proaktivna tržna naravnanost, odzivna tržna naravnanost, organizacijsko učenje, inovativna organizacijska kultura.
Objavljeno: 20.12.2016; Ogledov: 558; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

5.
Model tržno naravnanega in družbeno odzivnega prilagajanja univerzitetnih poslovnih šol tranzicijskih držav v procesu globalizacije poslovnega izobraževanja
Maja Rosi, 2018, doktorska disertacija

Opis: V sodobni globalni ekonomiji, postajata znanje in izobrazba vse pomembnejša vira konkurenčnosti gospodarstva in posameznikov na trgu dela, ki pa hkrati dobivata tudi vse bolj značaj tržnega blaga. Na drugi strani pa predstavljajo aktualni problemi družb zaradi vplivov gospodarskih, političnih, družbenih, socialnih in ostalih spremembe, nove izzive za razvoj znanj, ki morajo nuditi odgovore na razvojna vprašanja sodobne družbe v kontekstu okrepljene globalizacije, nujnosti trajnostnega razvoja in večje družbene odgovornosti gospodarskih subjektov, pospeševanja tehnološkega razvoja, razvoja inovativnih izdelkov idr. Skladno s temi spremembami, se spreminjajo tudi zahteve in pričakovanja študentov ter drugih ključnih deležnikov v procesih poslovnega izobraževanja zlasti delodajalcev, ki pričakujejo ažurna znanja in pridobivanje ustreznih kompetenc, hkrati pa se veča povpraševanje tudi po dodatnem izobraževanju, nadgrajevanju znanja in strokovnem izpopolnjevanju – vseživljenjsko učenje postaja tako stalnica v procesu krepitve strokovnih sposobnosti posameznika v družbi. Izzivi globalizacije, internacionalizacije, ustreznega pozicioniranja, tržne naravnanosti, družbene odgovornosti itd. pomembno vplivajo na krepitev konkurenčne sposobnosti poslovnih šol in razvoj njihovih ključnih dejavnikov konkurenčnega uspeha na globalnem trgu znanja in akademskega izobraževanja. Poleg tega pa se je s procesom privatizacije in stalnim povečevanjem števila zasebnih ponudnikov visokošolskega izobraževanja, ki na trgu znanja vidijo možnost za uspeh in zaslužek ter svojo ponudbo prilagajajo potrebam trga, konkurenčno okolje še bolj zaostrilo. Najbolj so te posledice občutne v tranzicijskih državah, kjer institucije visokošolskega izobraževanja, kakor tudi podjetja pestijo problemi s prehodom na tržno gospodarstvo, pomanjkanjem finančnih sredstev za financiranje svojih temeljnih dejavnosti, socialne napetosti, politične nestabilnosti idr. – šole v javnem sektorju pa še dodatno bremenijo posledice krčenja javnih virov financiranja. Dejavniki in procesi iz globalnega okolja poslovnega izobraževanja vplivajo na krepitev kompleksnosti odzivanja univerzitetnih poslovnih šol, zlasti tistih iz tranzicijskih držav, na te spremembe, zato je njihovo prilagajanje vse bolj zapleten proces. Zaradi vpetosti v univerzitetno akademsko okolje je v veliki meri uokvirjen v univerzitetna načela in pravila delovanja in vodenja procesov na ravni članic univerze, tako da je njihova stopnja avtonomije v odločanju in delovanju v primerjavi z zasebnimi poslovnimi šolami običajno precej bolj omejena. Odvisen je tudi od države oziroma njenega institucionalnega okvira oziroma regulacije delovanja, njenega vpliva na delovanje visokošolskih institucij, obsega in kriterijev za financiranje razvoja njihove dejavnosti iz javnih virov (proračun) ter ustrezne (nerigidne) zakonodaje. Za uspešnost prilagajanja univerzitetnih poslovnih šol iz tranzicijskih držav je ključno njihovo preoblikovanje v bolj tržno naravnano in družbeno odzivno izobraževalno institucijo z ustreznim – dinamičnim tržno usmerjenim in družbeno odgovornim prilagajanjem ter ustreznim strateškim vodenjem ter menedžiranjem teh šol. V doktorski disertaciji smo kompleksnost globalnega okolja poslovnega izobraževanja za univerzitetne poslovne šole iz tranzicijskih držav predstavili s pomočjo konceptualnega modela, v katerem smo skušali na dovolj celovit način prikazati to kompleksnost skozi sinergijo povezovanja akademskega in tržno naravnanega ter družbeno odzivnega prilagajanja univerzitetnih poslovnih šol v teh državah in konceptualnim orisom prepletenosti osrednjega zunanjega (nadnacionalnega) konteksta vplivov in tradicionalnega (lokalnega) konteksta vplivov ter razsežnosti prilagajanja univerzitetnih poslovnih šol v teh državah.
Ključne besede: visokošolsko izobraževanje, globalizacija trga visokošolskega izobraževanja, poslovno izobraževanje, tržna naravnanost poslovnih šol, družbena odgovornost poslovnih šol, trg poslovnega izobraževanja v tranzicijskih državah
Objavljeno: 09.10.2018; Ogledov: 446; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (3,31 MB)

6.
Tržna naravnanost slovenskih neprofitnih organizacij
Nataša Plauc, 2017, magistrsko delo

Opis: Tržna naravnanost podjetij je dobro raziskan pojem, v zadnjem času pa naraščajo tudi raziskave iz področja tržne naravnanosti neprofitnih organizacij. Naše delo je rezultat prve takšne raziskave v Sloveniji. Raziskovali smo raven tržne naravnanosti pri nas ter povezavo tržne naravnosti z uspešnostjo in učinkovitostjo neprofitnih organizacij. Neprofitnim organizacijam za razliko od podjetij primarni cilj ni ustvarjanje dobička, temveč stremijo k uresničevanju svojega poslanstva, ki je običajno služenje širšemu družbenemu interesu ter v družbo širijo vrednote, kot so znanje, umetnost, zdravje, šport, dobrodelnost itd. Seveda niso nepridobitne organizacije izključno neprofitno usmerjene. Del njihovega delovanja je lahko profiten in tako so njihove aktivnosti pridobivanja sredstev povsem komercialne narave. Raziskave poudarjajo, da je za neprofitni sektor pomembno, da prevzame tržno naravnano filozofijo kot organizacijski odziv na trenutne pritiske in okoljske spremembe. V zadnjih dveh desetletjih se je neprofitni sektor soočal z raznimi pritiski kot je povečan nadzor s strani javnega sektorja in donatorjev, tekmovanje za sredstva ter omejitve javnih sredstev. Zaradi naštetih razlogov morajo neprofitne organizacije posvetiti posebno pozornost merilom uspešnosti in doseganju eksternih ciljev, da bodo lahko pridobile nova sredstva. V prvem delu raziščemo in predstavimo koncept tržne naravnanosti in njene elemente, prikazujemo natančno sliko neprofitnih organizacij v Sloveniji ter proučimo do sedaj opravljene raziskave na tem področju iz tujine. V našo raziskavo smo zajeli 92 slovenskih društev, zavodov, fundacij in ostalih neprofitnih organizacij. Instrument za merjenje tržne naravnanosti smo povzeli po dr. Modiju. Raziskava podrobneje proučuje povezavo med tržno naravnanostjo in učinkovitostjo ter uspešnostjo, podrobneje pa še zadovoljstvo odjemalcev, pridobivanje sredstev in ugled med sorodnimi organizacijami. Rezultat jasno kaže, da tržna naravnanost veča zadovoljstvo uporabnikov, veča ugled med sorodnimi organizacijami in pozitivno vpliva na uspešnost ter učinkovitost neprofitnih organizacij. Slovenske organizacije so relativno tržno naravnane, povprečna ocena je 3,64. Že večkrat ovržena hipoteza, da velikost organizacije vpliva na tržno naravnanost, je bila ovržena tudi v našem primeru. Med tržno naravnanostjo in pridobivanjem sredstev nismo zasledili signifikantne razlike, medtem ko je večina preteklih raziskav potrdila to povezavo.
Ključne besede: neprofitne organizacije, nepridobitne organizacije, tržna naravnanost, marketing, tretji sektor, družbena odgovornost
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 318; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

7.
Povezanost dejavnikov notranjega marketinga v podjetju imagine
Tadeja Leskovar, 2018, magistrsko delo

Opis: Za uspešno poslovanje podjetja in doseganje strateških ciljev je pomembno, da so cilji in vizija podjetja skladni s cilji in vizijo zaposlenih. Vse večji pomen zato pripisujemo notranjemu marketingu, ki ustvarja marketinško naravnano organizacijsko kulturo. Njegova naloga je izobraževanje, usposabljanje, motiviranje zaposlenih in usklajevanje njihove vizije in delovnega procesa. Razumevanje koncepta notranjega marketinga pomeni zavedanje, da so lahko zaposleni vir konkurenčne prednosti. Notranji marketing teži k povečevanju zadovoljstva zaposlenih, saj le zadovoljni zaposleni lahko zadovoljstvo širijo med zunanje odjemalce. Cilj notranjega marketinga je zadovoljiti potrebe zaposlenih na delovnem mestu in jih motivirati za zadovoljevanje potreb zunanjih odjemalcev. Gre za ustvarjanje marketinško naravnane organizacijske kulture. Takšno osredotočanje notranjega marketinga na menjavo med podjetjem in zaposlenimi na notranjem trgu imenujemo notranja tržna naravnanost. Obravnavajo jo številni avtorji, ki zagovarjajo njene prednosti in pozitivne učinke na podjetja. V magistrskem delu smo se lotili merjenja notranje tržne naravnanosti v malem slovenskem podjetju, rezultate pa predstavili in interpretirali. Povprečne ocene rezultatov raziskave so pokazale, da je notranja tržna naravnanost v podjetju prisotna in jo zaposleni tudi zaznavajo. Zadovoljstvo na delovnem mestu je v povprečju visoko, splošno so zaposleni zadovoljni na delovnem mestu. Ugotovili smo, da so komponente notranje tržne naravnanosti med seboj povezane, ter da so vse tri komponente povezane tudi z zadovoljstvom zaposlenih. Podjetju smo predlagali, da neprestano stremi k izboljševanju komunikacije med zaposlenimi in managementom, ter izboljša usposabljanje zaposlenih, kjer so bile povprečne vrednosti odgovorov nižje.
Ključne besede: notranji marketing, notranja tržna naravnanost, organizacijska kultura, uspešnost organizacije, zadovoljstvo odjemalcev
Objavljeno: 21.05.2019; Ogledov: 161; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici