| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 337
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza strategije rasti z združitvijo na primeru telekomunikacijskega podjetja
Adriana Bytyqi, 2023, diplomsko delo

Opis: Na prvi pogled se zdi, da je koncept rasti podjetja precej jasen. Vendar pa podrobnejši razmislek razkrije, da rast podjetja ne zajema zgolj povečanja proizvodnje ali ponudbe storitev. Spremembe v obsegu (rast) in kakovosti podjetja (razvoj) niso naključne, ampak so rezultat trajnega in sistematičnega usmerjanja ter obvladovanja, tj. upravljanja in vodenja podjetja. Obstaja sedem ključnih strategij podjetniške rasti. Predvsem se izpostavljata generična in diverzificirana rast, medtem ko druge strategije podpirajo ti dve osnovni smeri. Prav strategija rasti je eden temeljnih dejavnikov za uspešno prihodnost podjetja. Da bi to bolje osvetlili, smo na primeru podjetja Telekom Slovenije d.d. proučili zgodovino podjetja in s pomočjo spletne podatkovne baze GVIN analizirali finančne podatke in izdelali tržno analizo v letu 2022. Izbrane finančne kazalnike podjetja smo primerjali z agregati Občine Ljubjana, Osrednjeslovenske regije in panoge ter podpanoge J 61 ter J 61.100. Izdelali smo tudi konkurenčno analizo za obdobje 2018–2022, kjer smo izbrane finančne kazalnike primerjali s konkurenti, kot so A1 Slovenija, T-2 in Telemach Slovenija, ter ocenili učinke strategije rasti s pripojitvijo. Naša analiza je zajemala ključne dejavnike, kot so sredstva, čisti prihodki od prodaje, povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur, dodana vrednost na zaposlenega ter čisti poslovni izid obračunskega obdobja. Telekom Slovenije ima pomemben tržni delež v Ljubljani in Osrednjeslovenski regiji, ki potrjuje njegovo vodilno vlogo. V panogi telekomunikacijskih dejavnosti (J 61) zaseda velik tržni delež, zlasti v podpanogi telekomunikacijskih dejavnosti po vodih (J 61.100). Telekom Slovenije se sooča s konkurenco s strani podjetij A1 Slovenija, T-2 in Telemach Slovenija. Ugotavljamo, da je v obdobju od 2018 do 2022 doživel izzive pri rasti sredstev, prihodkov, dobičkonosnosti in dodane vrednosti na zaposlenega v primerjavi s konkurenčnimi podjetji. Kljub izzivom pa je Telekom Slovenije ohranil visoko dodano vrednost na zaposlenega, kar kaže na konkurenčno učinkovitost. Telekom Slovenije je do leta 2022 izvedel več združitev in pripojitev, kar mu je omogočilo konsolidacijo ponudbe ter rast tržnega deleža. Ključne združitve vključujejo SiOL d.o.o. (2007), združitev Mobitel in Telekom Slovenije (2011), pripojitev Debitel k Telekomu Slovenije (2016) ter prenos pogodb uporabnikov Izimobila na Telekom Slovenije (2017). Prilagoditve so omogočile širitev storitev, zmanjšanje stroškov ter neposredno upravljanje s strankami.
Ključne besede: Podjetniška rast, strategije rasti, rast z združitvijo, tržna analiza, konkurenčna analiza.
Objavljeno v DKUM: 07.11.2023; Ogledov: 319; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

2.
Vpliv interne tržne naravnanosti in tržne naravnanosti na družbeno odgovorno ravnanje organizacij
Ana Jelen, 2022, magistrsko delo

Opis: Številni avtorji so si neenotni pri opredelitvi, kakšen je odnos med konceptom marketinga in tržno naravnanostjo, se pa strinjajo, da se tržna naravnanost nanaša na obravnavo odjemalcev in njihovega zadovoljstva, dobrih izkušenj in nenazadnje na izkazano zvestobo dani organizaciji. Trdimo lahko, da je tržno naravnana organizacija tista, katere dejavnosti so skladne s konceptom marketinga. Poleg tržne naravnanosti je pomembno tudi, da je organizacija družbeno odgovorna, kar pomeni, da mora sprejemati svoje odločitve in dejavnosti, povezane z organizacijo in okoljem, ter s svojim etičnim ravnanjem prispevati k trajnostnemu razvoju ter upoštevati pričakovanja deležnikov v skladu z veljavno zakonodajo in normami delovanja, hkrati pa vse to izraža v medsebojnih odnosih. V celotnem delovanju organizacije ne smejo pozabiti na skrb za zaposlenega, ga motivirati in spodbujati. V empiričnem delu magistrskega dela smo ugotovili, da tržna naravnanost ne vpliva na družbeno odgovornost organizacij. Zaposleni si želijo, da bi vodstvo prepoznalo njihov trud in uvidelo, da lahko pomembno prispevajo k večjemu zadovoljstvu odjemalcev. V nadaljevanju smo ugotovili, da na družbeno odgovorno ravnanje organizacij vpliva interna tržna naravnanost. Pri tem je pomembno poudariti, da sta respondentom najpomembnejša dejavnika spremljanje trga za trajnostni razvoj v organizaciji in finančna stimulacija zaposlenih. Ugotovili smo, da sta interna tržna naravnanost in tržna naravnanost med seboj povezani, saj je naravnanost na odjemalce pozitivno statistično povezana z dejavniki tržne naravnanosti. Prav tako je naravnanost na odjemalce pozitivno povezana z dejavnikom spremljanja aktivnosti zaposlenih kot tudi s spremljanjem trga dela.
Ključne besede: interna tržna naravnanost, tržna naravnanost, družbena odgovornost, organizacija.
Objavljeno v DKUM: 01.12.2022; Ogledov: 556; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

3.
Spremljanje dinamike pridobivanja mase tržne rozete različnih sort solate za namen prodaje na kos : magistrsko delo
Jasmina Andrejč, 2022, magistrsko delo

Opis: V tržni pridelavi solate v zadnjih letih prevladujejo rozetaste sorte za prodajo na kos. Namen raziskave je preveriti, koliko časa potrebuje posamezna sorta solate, da doseže maso rozete vsaj 300 gramov, in s tem ustrezno tržno maso ter zadosti standardom o velikosti rozete. Dvoletni poljski poskus je bil izveden v treh terminih leta 2020 (pomlad, poletje, pozno poletje) in štirih terminih leta 2021 (pomlad, pozna pomlad, zgodnje poletje, zgodnja jesen) v Ivancih v severovzhodni Sloveniji. Skupno je bilo v preskušanje vključenih 16 sort solate različnih semenarskih hiš (Annisole, Begona, Champollion, Cortese, CRX41010, CRX41015, CRX41018, Davidole, Funly, Gloriole, Kayac, Lasydo, Lianabel, Mima, Sementel, Vignole). Čas, ki so ga v določenem terminu pridelave posamezne sorte potrebovale do določene mase (300 g), se je med sortami razlikoval. Pričakovano se je tudi časovno obdobje, ko so rozete imele primerno maso, razlikovalo glede na sorto. Značilno najvišjo tržno maso glav so sorte leta 2020 dosegle spomladi (567 g). Sorta Lianabel je leta 2020 dosegla višjo tržno maso rozet (490 g) kot leta 2021. Čas pridelave pomembno vpliva na določeno doseženo ciljno maso 300 g in s tem na prodajo solate v določenih terminih.
Ključne besede: tržna masa, sorte, krhkolistna rozetasta solata, obdobja pridelovanja
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 519; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (4,89 MB)

4.
Analiza strukture tržnih poti izbranih kmetij v vzhodno kohezijski regiji : diplomsko delo
Jan Ivanuša, 2022, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela obravnavali tržne poti kmetij, pretežno na gorskem območju vzhodnega Pohorja. V okviru izvedenega intervjuva smo pridobili podatke o tržnih poteh, ki vključujejo lokacijo kmetije, primarno kmetijsko dejavnost, dopolnilno dejavnost, razpoložljivo delovno silo, ponudbo pridelkov in izdelkov na kmetiji, način prodaje slednjih in vključenost v sheme kakovosti in blagovne znamke. Rezultati so pokazali, da kmetije svoje pridelke oziroma izdelke najpogosteje prodajajo na domu. Na prodajo ima največji vpliv količina pridelka, ki je povezana z velikostjo kmetije in njenimi proizvodnimi zmožnostmi. Na izbiro tržnih poti ima pomembno vlogo cestna povezanost oz. dostopnost trga. Pomembno možnost za dopolnilni prihodek gorskim kmetijam predstavlja turistična dejavnost, ki je tudi najpogostejša oblika dopolnilne dejavnosti med analiziranimi kmetijami. Turistična dejavnost predstavlja dobro priložnost za prodajo pridelkov in izdelkov na kmetiji.  
Ključne besede: Tržna pot, prodaja, sheme kakovosti
Objavljeno v DKUM: 03.10.2022; Ogledov: 505; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

5.
Zgodovinsko-sociološka analiza tržnega socializma v Jugoslaviji, 1965–1972
Timotej Fafulić, 2021, magistrsko delo

Opis: Po drugi svetovni vojni je oblast v Jugoslaviji prevzela komunistična partija, ki se je takoj lotila obnove porušene države. Ambiciozne gospodarske načrte ji je že leta 1948 prekrižala izključitev iz Informbiroja, kar jo je prislilo v iskanje pomoči na Zahodu. Ob sprejetju nove socialistične smeri – samoupravljanja so v 50. letih beležili dobre gospodarske rezultate. Toda kriza v začetku šestdesetih je jugoslovansko vodstvo prisilila v iskanje novih rešitev. Rezultat je bila t. i. tržna reforma, ki je bila sprejeta leta 1965 in je vodila v jugoslovansko gospodarsko odpiranje na Zahod, ki pa ni prineslo želenih rezultatov. Gospodarski položaj se je dodatno poslabšal, državo pa so pretresala vedno večja politična in mednacionalna nesoglasja. S pomočjo preučevanja, analize in interpretacije različnih virov ter najbolj relevantne znanstvene literature je predstavljena tedanja politična ekonomija, ideologija in glavno družbeno dogajanje, ki je botrovalo neuspehu reforme. Magistrsko delo obravnava tudi antagonistično razmerje med politično avantgardo (Zvezo komunistov Jugoslavije) in delavstvom, rast brezposelnosti in pojav delavskih stavk ter večanje razlik med republikami. Glavni cilj naloge je bila zgodovinsko-sociološka analiza razlogov in posledic tržne reforme v Jugoslaviji, tako na političnem, ekonomskem kot družbenem področju.
Ključne besede: tržni socializem, delavsko samoupravljanje, tržna reforma 1965, liberalizem, nacionalizem.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2021; Ogledov: 929; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1012,93 KB)

6.
Analiza trga in razvoj dvižne pisalne mize : diplomsko delo
Jurij Mori, 2021, diplomsko delo

Opis: Podjetja so ob veliki nasičenosti trga z različnimi izdelki za preživetje prisiljena ostati fleksibilna in se z razvojem novih izdelkov ali izpopolnjevanjem že obstoječih prilagajati. Analiza trga je pripomoček, ki jim pomaga pri razumevanju potreb in željah odjemalcev, razvoju izdelkov in ohranjanju prednosti pred konkurenti. V diplomskem delu je predstavljen razvoj dvižne pisalne mize, povezan s teorijo o tržnih raziskavah ter razvojem izdelka. Za namen analize trga je bila opravljena tudi anketa s katero smo dobili boljši vpogled o ciljnih odjemalcih ter njihovem nakupnem vedenju.
Ključne besede: analiza trga, tržna analiza, razvoj izdelka, izdelava prototipa
Objavljeno v DKUM: 05.10.2021; Ogledov: 997; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

7.
Razvoj univerzalnega visokozmogljivega skobeljnega stroja z metodologijo vrednostne analize : magistrsko delo
Uroš Kurnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi raziskujemo trg na področju skobeljnih strojev in ugotavljamo trende oziroma potrebe na trgu lesne industrije. Na podlagi zbranih tržnih informacij smo določili funkcije in tehnične parametre skobeljnega stroja z uporabo metodologije vrednostne analize.
Ključne besede: Razvoj, tržna analiza, vrednostna analiza, visokozmogljiv skobeljni stroj
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 645; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

8.
Razvoj traktorskega priključka za premeščanje krme : diplomsko delo
Kristina Zidar, 2021, diplomsko delo

Opis: Eno težjih opravil na kmetijah je ročno premeščanje živalske krme. Ta postopek je monoton, fizično naporen, izvesti ga je treba pa večkrat dnevno. Cilj diplomske naloge je razviti traktorski priključek, ki bi kmetu pomagal premestiti krmo na enostaven in hiter način. Narejen je zahtevnik, tržna analiza, izdelan koncept in izvedena zasnova. Postavljena je hipoteza, da je možno je razviti cenovno ugoden traktorski priključek, ki bo hitro, varno in učinkovito premeščal krmo. Pri tem mora ustrezati tudi vsem kriterijem, so v zahtevniku označene kot brezpogojne. Ta hipoteza je delno potrjena. Hipotezi, da traktorski priključek delavcu olajša delo in da ga je možno izdelati v delavnici z možnostjo varjenja, vrtanja, rezanja in struženja kovin, sta potrjeni. Proizvodnja tega priključka v manjšem obsegu ni smiselna. Cena na proizvedeno enoto (z vključenimi marketinškimi stroški) je nekonkurenčna.
Ključne besede: razvoj izdelka, zahtevnik, snovanje, traktorski priključek, tržna analiza, CATIA
Objavljeno v DKUM: 21.09.2021; Ogledov: 856; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

9.
Ocena finančnega stanja javnih zdravstvenih zavodov v sloveniji na sekundarni ravni s pomočjo kazalnikov poslovanja
Maksim Mejak, 2021, magistrsko delo

Opis: Zdravje postaja vedno bolj pomembno za gospodarski razvoj, konkurenčnost in produktivnost, zato si države prizadevajo, da bi bili njihovi zdravstveni sistemi čim boljši in učinkoviti. Sistemi zdravstvenega varstva predstavljajo zelo široko in zapleteno področje. V njem se prepletajo tako vloge uporabnikov in izvajalcev zdravstvenih storitev kot plačnikov in regulatorjev ter odločevalcev. Demografske in tehnološke spremembe so v zadnjem desetletju glavni razlog, da se večina držav v svetu in Evropi, kakor tudi v Sloveniji, srečuje s problematiko financiranja zdravstva in finančno vzdržnostjo zdravstvenih sistemov. Uspešnost financiranja vsakega zdravstvenega varstva se kaže prav v zbiranju zadostnih finančnih sredstev. V Sloveniji se bomo soočili z zmanjšanjem delovno sposobnega prebivalstva, ki predstavlja glavne plačnike prispevkov v sistem zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, in s povečanjem izdatkov, ki so povezani s staranjem prebivalstva. Slovenija mora poiskati nove, zadostne in stabilne vire za financiranje zdravstvenega varstva. To bo dosegla s korenitimi reformami, ki so bile do sedaj neuspešne ali pa nedorečene. Slovenija ima po oceni domačih in tujih strokovnjakov na področju zdravstva trenutno še vzdržno financiranje. Sistem financiranja je dober tako glede pravičnosti kot tudi dostopnosti, vendar bi ohranjanje sedanjih sistemov socialne zaščite tudi v bodoče postalo nevzdržno.
Ključne besede: zdravstveni sistem, financiranje zdravstvenega varstva, kazalniki poslovne učinkovitosti, finančni kazalniki, tržna dejavnost
Objavljeno v DKUM: 31.08.2021; Ogledov: 878; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

10.
Model dinamične tržne diverzifikacije kot instrument internacionalizacije in tržne rasti podjetja
Alenka Naglič, 2020, doktorska disertacija

Opis: Sodobni čas zaznamujejo nenehne spremembe, ki se odražajo tako na družbenem kot ekonomskem področju. Še posebej dinamične so na področju mednarodnega poslovanja. Hitro spreminjanje tržnega in institucionalnega okolja, tehnološki napredek ter razgibana struktura trgov silijo podjetja, ki želijo preživeti in ustvarjati pogoje za rast, k dinamični čeznacionalni širitvi poslovanja. Stagniranje gospodarske rasti v evroobmočju in EU poraja številna vprašanja o možnostih izbire strategij rasti slovenskih podjetij ter nadomestitve zmanjšanega povpraševanja po njihovih izdelkih in storitvah v evroobmočju in EU. Temeljni cilj doktorske disertacije je usmerjen v ugotavljanje, kako se na dinamične procese globalizacije, pospešene internacionalizacije in liberalizacije poslovanja odzivajo slovenska podjetja, ki so umeščena v domači institucionalni okvir (post)tranzicije gospodarskega sistema in institucij. Doktorsko disertacijo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu se, po uvodni opredelitvi raziskovalnega področja oziroma problema, ki je usmerjen v pretirano izvozno odvisnost slovenskih podjetij od le nekaj držav, najpomembnejših izvoznih partneric ter relativno slabe razpršenosti izvoznih aktivnosti na strateške, hitro razvijajoče se trge držav skupine BRIK, kot tudi druge trge hitro razvijajočega se posameznega nacionalnega gospodarstva oziroma regij, v drugem poglavju disertacije osredinjamo na navedbo ključnih značilnosti fenomena globalizacije in internacionalizacije, razčlenjujemo regionalizacijo svetovnega gospodarstva, pojasnimo teoriji oziroma modela internacionalizacije, in sicer model iz nabora klasičnih stopenjskih modelov internacionalizacije – t. i. uppsalski model ter novodobni model globalno rojenih podjetij. Tretje poglavje je namenjeno pregledu literature s področja izdelčne in tržne diverzifikacije. Slednja je tudi osrednja tema doktorskega dela. Po pregledu temeljnih strategij rasti podjetja in opredelitvi pojma diverzifikacije se usmerimo v preučevanje znanstvenih dognanj o motivih za tržno diverzifikacijo poslovanja ter tveganja, ki ga omenjena strategija predstavlja podjetjem. Razdelek vključuje razčlenjevanje odnosa med tržno diverzifikacijo in uspešnostjo podjetja ter ugotavljanje strateških prednosti podjetij, ki izhajajo iz izdelčne in tržne diverzifikacije tudi v povezavi s povezljivostjo tehnologij, ki omogočajo hiter pretok podatkov in informacij ter s tem lažje premagovanje časovnih in krajevnih vrzeli. V četrtem poglavju na podlagi teoretičnih izhodišč strnemo posamezne vsebine ter sintetiziramo teoretični model dinamične tržne diverzifikacije kot instrument internacionalizacije in tržne rasti podjetja. Podjetja, ki želijo dosegati optimalne poslovne rezultate, so bila od nekdaj postavljena pred številne pomembne strateške izzive in sprejemanje odločitev, ki so v sodobnem času pospešene globalizacije trgov, naraščajoče prisotnosti in krepitve moči gospodarstva v razvoju, hitrega razvoja digitalizacije in drugih tehnoloških novosti še pridobile na zahtevnosti in pomenu. Čeprav so nacionalne meje še vedno ovira pri mednarodnem poslovanju, globalizacija trgov podjetja vse bolj spodbuja k širitvi poslovnih aktivnosti na tuje trge. V empiričnem delu doktorske disertacije, ki je razdeljen na kvalitativni in kvantitativni del raziskave, preverjamo osem hipotez. Na podlagi kvalitativnega dela empirične raziskave ugotavljamo, da se narava tržnih priložnosti od trga do trga bistveno razlikuje, kar od podjetij zahteva veliko mero prilagodljivosti in iznajdljivosti pri poslovanju. Učinkovit poslovni model mora biti oblikovan tako, da podjetju v vse bolj policentrično naravnanem svetu zagotavlja mednarodno in hkrati lokalno prepoznavnost ter poslovno uspešnost. Rezultati študije primerov potrjujejo, da se slovenska podjetja soočajo s težavami pri sledenju spremembam v globalnem okolju, kar se odraža tudi v težavah pri prilagajanju njihovih poslovnih modelov delovanja in absorpcijske sposobnost
Ključne besede: gospodarska tranzicija, tržna rast podjetja, tržna diverzifikacija, netradicionalni tuji trgi, hitro razvijajoče se države, industrija 4.0, izvozna uspešnost
Objavljeno v DKUM: 22.04.2021; Ogledov: 1217; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.47 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici