Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Po vedno večjih zahtevah trga o celovitem usmerjanju in upravljanju podjetij se je kontroling razvil v proces, ki ga poznamo danes. Dejavnost kontrolinga je kompleksna panoga, ki se od pristopa (anglo-ameriški in nemški) do organiziranosti poslovnega subjekta razlikuje. Na organiziranost dejavnosti kontrolinga vpliva velikost podjetja, okolje, razvejanost in kompleksnost organizacije. Geografski in zgodovinski faktorji imajo ključni vpliv na razumevanje kontrolinga v podjetjih. Pojmovanje službe, ki izvaja dejavnosti kontrolinga, ni enotno. Neodvisno od imenovanja službe je enotna težnja dejavnosti kontrolinga k informacijski podpori, usmerjanju in uravnavanju poslovanja podjetja. Cilj poslovanja vsakega podjetja je povečati uspešnost v poslovanju in s tem posredno maksimirati tržne vrednosti. Namen magistrske naloge je preučiti razmerja med dejavnostjo kontrolinga, uspešnostjo poslovanja in tržno vrednostjo podjetja na vzorcu slovenskih podjetij, ki kotirajo na ljubljanski borzi.
Ključne besede: kontroling, dejavnost kontrolinga, uspešnost poslovanja, vrednost podjetja, tržna kapitalizacija, upravljanje, informiranje, analiziranje, planiranje
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 1321; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,93 MB)

Opis: Globalni trgi so izpostavljeni velikim premikom v smislu medsebojnega gospodarskega povezovanja. To vodi h gospodarskim spremembam, ki se odražajo na sinhronosti delniških gibanj, za katere mnogokrat trdimo, da na osnovi znanih informacij in prihodnjih pričakovanj kažejo gospodarsko sliko prihodnosti. Čeprav je sinhronost med delniškimi indeksi na trgu že ves čas prisotna, se z razvojem in integracijo novih trgov sedaj uveljavlja v vse bolj globalnem merilu. Študije potrjujejo, da se sinhronost v času krize povečuje. Pri tem ima pomembno vlogo širjenje okužb ter kanali, po katerih se te prenašajo. Razlogov za hitro in neovirano prenašanje okužb je več. Po eni strani se zaradi medsebojnega povezovanja, ki ga spremljajo povečana medsebojna trgovina, financiranje mednarodnih finančnih ustanov na mednarodnih trgih, ter investitorjev, ki želijo svoje portfelje razpršiti po vseh regijah sveta, ustvarjajo ugodni pogoji za širjenje negativnih šokov oz. okužb. Po drugi strani so države s širjenjem globalizacije in povezovanjem v skupne politične, pravne in valutne sisteme podvržene enakim pogojem, pod katerimi na trgu delujejo. V magistrski nalogi izhajamo iz korelacijske teorije, ter z njeno pomočjo skušamo opredeliti ter pojasniti vzroke, ki vplivajo na moč povezanosti svetovnih delniških indeksov. V teoretičnem delu poskušamo opredeliti vlogo borze v finančnem sistemu, ter navedemo spremembe na borznih trgih, ki v zadnjem obdobju močno krojijo njihovo delovanje. Nadalje v tem delu opredelimo temeljne dejavnike razvoja delniških trgov, ter predstavimo podatke konkretno proučevanega vzorca. V Sklepnem delu teoretičnega dela smo opredelili pojem okužba, ter pojasnili posledice prenašanja negativnih šokov iz okuženih gospodarstev na zdrava in s tem povezano širjenje kriz med svetovnimi ekonomijami. Hkrati smo navedli kanale prenosa, podrobneje opisali potek prenašanja negativnih signalov, ter predstavili načine merjenja okužb in ukrepe namenjene njihovi preprečitvi. V praktičnem delu merimo stopnjo povezanosti med delniškimi indeksi, pri čemer naša analiza temelji na uporabi Pearsonovega korelacijskega koeficienta. Z njim smo proučevali gibanje moči povezanosti med svetovnimi indeksi na podlagi 1-letnega časovnega okna. Predvsem nas je zanimalo gibanje moči povezanosti med nekaterimi svetovnimi delniškimi indeksi v času, še posebej v obdobju 6 gospodarskih kriz v zadnjih 30 letih. Nadalje smo proučevali ali, in v kakšni meri indikatorji stopnje razvitosti borznega trga vplivajo na moč medsebojne povezanosti delniških indeksov. Posebno pozornost smo namenili primerjavi med razvitimi trgi in trgi v razvoju, pri čemer smo v drugem koraku analizo ponovili na vzorcu držav, ki smo jih razcepili na manjše geografske regije. V sklepnem delu praktičnega dela smo merili stopnjo povezanosti temeljnih dejavnikov razvitosti delniškega trga v odnosu do gospodarske rasti posameznega gospodarstva.
Ključne besede: delniški trgi, teorija okužbe, gospodarska kriza, Pearsonov korelacijski koeficient, razvite države, države v razvoju, sinhronost, rast bruto domačega proizvoda, likvidnost, tržna kapitalizacija, koeficient obračanja, razvitost borznega trga.
Objavljeno v DKUM: 11.08.2016; Ogledov: 1632; Prenosov: 87
Celotno besedilo (4,54 MB)

Opis: Države Vzhodne Evrope so tranzicijske države, ki so imele v času transformacije veliko podjetij, pretežno v državni lasti. Ta podjetja so bila zaradi zaprtega gospodarstva predvsem neučinkovita in nekonkurenčna. S prehodom na tržno gospodarstvo se je državni delež v podjetjih začel zmanjševati in tako je bilo v lastniški strukturi podjetij vedno več zasebnega kapitala. Zaradi zanimanja domačih in tujih vlagateljev so ta podjetja začela pridobivati na vrednosti. S pospešenim procesom globalizacije je bilo do začetka svetovne finančne krize na borznih trgih Vzhodne Evrope možno doseči visoke donose. Države Vzhodne Evrope naj bi imele zaradi svojih velikih gospodarskih dinamik v preteklosti veliko koristi od priliva tujega kapitala. Tako se je začela selitev kapitala iz zahodnih trgov na obetajoče vzhodne trge, ki so imeli velik potencial ter višje donose. Vendar pa je zaradi pregretega svetovnega trga in prihoda svetovne globalne finančne krize denar iz razvitih zahodnih držav prenehal dotekati, in priča smo bili velikim odlivom tujega kapitala, ki je napajal vzhodne trge. Posledično je prišlo na teh trgih do pomanjkanja finančnih sredstev, visokega primanjkljaja v tekoči bilanci in do povečanja že tako visokega zunanjega dolga.
Ključne besede: Borzni trg, tržna kapitalizacija, likvidnost trga, volatilnost, investicijski skladi
Objavljeno v DKUM: 20.06.2012; Ogledov: 1723; Prenosov: 171
Celotno besedilo (1,18 MB)