| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


701 - 703 / 703
Na začetekNa prejšnjo stran62636465666768697071Na naslednjo stranNa konec
701.
Trženje zdravil brez recepta v Sloveniji
Martina Mušič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Ljudje se v današnjem svetu hitrega tempa življenja vse bolj zavedamo kako pomembno je naše zdravje. Na trgu se vsakodnevno pojavljajo nova zdravila brez recepta. Za uspešnost podjetja je ključnega pomena, da prepozna potrebe, pričakovanja in želje potencialnih kupcev. Pomembno je, da kupec začuti pripadnost podjetju, ter tako lahko posežemo na čustveno raven posameznika. Prepričamo jih lahko, da je naše zdravilo brez recepta najboljša izbira za njihovo zdravje. Predstavili in preučili smo ključne pojme za lažje razumevanje trženjskih osnov. V nadaljevanju smo predstavili metode in tehnike, ki pomagajo pri raziskavi in posledično pri podajanju predlogov. Predstavljeni so nekateri osnovni modeli, ki nam pomagajo razumeti, kako trg deluje in kaj vse vpliva nanj. Z raziskavo smo ugotovili, kateri načini trženja so najbolj učinkoviti v farmacevtskem svetu in kako lahko s tem pripomoremo k izboljšavi na področju trženja. Na podlagi ugotovitve raziskave smo podali predloge, kaj podjetje lahko stori, da kupca prepriča, da se odloči prav za njihovo zdravilo brez recepta. Ugotovili smo, da se potrošniki za določenega ponudnika zdravil brez recepta odločajo po predhodnih osebnih izkušnja, ter da oglasi ne spodbudijo kupca k odločitvi za nakup zdravila brez recepta. Predlagamo, da farmacevtsko podjetje razišče trg in ciljne kupce ter kaj so njihove želje. Pomembno je, da podjetje zna zadovoljiti kupčeve potrebe ter zna z njimi dobro komunicirati, saj le tako, lahko ostaneta dolgoročna partnerja v dobrih odnosih. Visoka učinkovitost zdravila brez recepta in zadvoljstvo kupcev pa so glavni recept, da podjetje še naprej dobro posluje na slovenskem trgu.
Ključne besede: - trženje - zdravila brez recepta - potencialni kupci - farmacija
Objavljeno: 10.09.2018; Ogledov: 146; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

702.
Trženjski spleti mladinskih hotelov v Posavju
Patricija Kocjan, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Mladinski hotel je turistična nastanitev, ki zadnja leta ni namenjena le mladim turistom, temveč tudi ostalim segmentom gostov različnih starosti. Da bi dosegli uspešno poslovanje turistične nastanitve, moramo dobro poznati njihovo trženje. Na ta način pripomoremo k dobičkonosnosti njenega poslovanja kot ekonomske enote, zadovoljimo gostove potrebe ter razvijamo umetnost prodajanja storitev. Trženjski splet je skupek trženjskih instrumentov, ki se uporabljajo v namen doseganja trženjskih ciljev. V empiričnem delu ugotavljamo elemente trženjskih spletov mladinskih hotelov v Posavju ter raziskujemo razlike in podobnosti med njimi. Ugotavljamo, kako trženjski spleti vplivajo na ocene mladinskih hotelov na rezervacijskem portalu Booking.com. Rezultati raziskave kažejo, da so razlike ter hkrati pomanjkljivosti najbolj vidne pri promociji ter distribucijskih kanalih in da se razlike odražajo na ocenah na rezervacijskem portalu. V zaključku predstavimo predloge izboljšav.
Ključne besede: mladinski hoteli, trženje, trženjski spleti, Posavje
Objavljeno: 25.10.2018; Ogledov: 68; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

703.
Analiza panoge organskih gnojil in možnosti vstopa na trg komposta na primeru podjetja kogal d.o.o.
Aleks Berlič, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali panogo organskih gnojil na slovenskem, evropskem in deloma globalnem trgu ter vstop na trg komposta na primeru podjetja Kogal d.o.o.. Kmetijska industrija je s proizvodnjo hrane ena izmed največjih onesnažujočih svetovnih gospodarskih panog. Ne glede na dejstvo, da se v Evropski uniji, kot tudi globalno, letno zavrže več kot 30 % oz. 1,3 milijarde ton hrane (FAO, 2017), je v procesu proizvodnje hrane velik pritisk na iztrošenost rodovitnosti zemlje. V industrijski proizvodnji poljščin se v večini kmetijsko intenzivnih državah potrošnja mineralnih gnojil sicer stabilizira, vendar je umik le-teh iz uporabe v bližnji prihodnosti, zaradi velikega povpraševanja praktično nemogoč. Magistrska naloga sestoji iz treh sklopov. V prvem sklopu smo najprej izvedli primerjavo slovenskega in globalnega tržišča organskih gnojil s poudarkom na območju evropske unije. Temeljimo namreč na predpostavki, da je izvoz komposta kot produkta z določeno tržno vrednostjo, smiselen samo v določenem območju. Ker je trg komposta kot organskega gnojila zaradi legislativnih ovir precej specifičen, smo podrobneje analizirali tudi vstopne ovire pri plasiranju organskih gnojil oz. komposta na določene tuje trge. V drugem sklopu naloge smo podrobneje analizirali potencial prodaje komposta na tujih trgih, s poudarkom na območju Evropske unije. Uporaba komposta variira od specifičnih zahtev kupca, zato je za podjetje ki proizvaja ali prodaja kompost, analiza ciljne skupine kupcev ključnega pomena. Kljub zakonskim omejitvam trženja komposta izven Slovenije, smo v zadnjem sklopu naloge preverili potencialne možnosti vstopa podjetja na tuji trg komposta. V primeru ustreznega tehnološkega potenciala, smo preverili stroškovni vidik izvoza na podlagi praga pokritja prevoznih stroškov na podlagi določene tržne vrednosti komposta. V magistrski nalogi smo ugotovili, da podjetje Kogal d.o.o. trenutno nima zadostnega tehnološkega potenciala za vstop na tuji trg, saj proces kompostiranja ne zadošča zahtevam krovne evropske uredbe št. 1069/2009, ampak zadošča zgolj nacionalni uredbi št. 99/13, kar pomeni, da lahko kompost trži samo na območju Slovenije. Posledično lahko zavrnemo prvo hipotezo, saj podjetju ni dovoljeno tržiti komposta na tujem regionalnem trgu. Ker pri trženju komposta ni pomebno zgolj obnašanje na trgu v smislu ponudbe in povpraševanja, ampak se mora podjetje ravnati po specifični zakonodaji, lahko trdimo, da je trg komposta specifičen in s tem potrdimo hipotezo 2. Ker ima kompost kot produkt določeno tržno vrednost, smo z določenim povprečnim prevoznim stroškom določili prag pokritja stroškov prevoza v premarjavi z vrednostjo komposta. Na podlagi pridobljenih podatkov smo lahko zavrnili hipotezo 3, saj je kompost smiselno tržiti v širšem geografskem območju.
Ključne besede: kompost, organska gnojila, trženje, krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 75; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici