| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NOČ JE MOJ EDINI DOM - USODA LUDVIKA MRZELA
Arnold Lešnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Ludvik Mrzel, slovenski intelektualec, levičar in marksist, je bil eden prvih simpatizerjev in članov komunističnega gibanja na Slovenskem. Bil je ugleden publicist, gledališki kritik, novinar in pisatelj. V začetku dvajsetih let 20. stoletja se je pridružil Zvezi komunistične mladine Jugoslavije (ZKMJ) in kmalu za tem Komunistični partiji Jugoslavije (KPJ). Nekaj časa je opravljal delo sekretarja pokrajinskega komiteja ZKMJ. Kmalu po sprejemu v partijo je postal pasiven in bil zaradi tega izključen, čeprav je ostal levo orientiran. Med okupacijo se je na pobudo Prežihovega Voranca angažiral v OF. Po dveh aretacijah in krajšem obdobju v partizanih je pristal v koncentracijskem taborišču Dachau. Nekaj časa je bil sobni pisar, nato delavec na plantaži in nazadnje fizični delavec v tovarni v Ulmu. Po osvoboditvi se je v Mariboru kot upravnik gledališča znašel sredi intrig in zarot, ki jim ni bil kos in slednjič je pristal kot obsojenec na zloglasnem Golem otoku. Mrzelova povojna usoda je bila posledica osebnih zamer, a še bolj njegove svobodomiselnosti v času, ko le-ta ni bila na mestu.
Ključne besede: Ludvik Mrzel, dachauski procesi, prevzem oblasti, totalitarizem, kultura po vojni, mariborsko gledališče, montirani procesi, komunistična partija.
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 1763; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (6,38 MB)

2.
Totalitarizem od spodaj
Tomaž Mastnak, 1987, strokovni članek

Ključne besede: politika, demokracija, represija, totalitarizem, alternativna scena
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 349; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (572,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Da li je Titova država bila "totalitarna"?
Sergej Flere, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Sabor Hrvatske 2006. godine i Ustavni sud Slovenije prošle godine označili su celokupno uređenje iz vremena Titove Jugoslavije (1945-1990) kao totalitarno, bez vremenskih ili sadržinskih ograničenja svoje kvalifikacije. Slovenački sud je na osnovu toga zabranio dalju upotrebu Titovog imena prilikom davanja naziva ulica i trgova u Sloveniji. Pri tome, nijedno od ta dva tela nije se pozivalo na sistematska razmatranja totalitarizma, niti su analizirali taj pojam niti njegovo prisustvo. Teško je negirati da je Jugoslavija 1945. godine formirana pretežno kao totalitarna država. U ovom razmatranju se negira da bi uređenje u Jugoslaviji posle sredine 60-ih godina bilo totalitarno, u pogledu bilo kojeg od elemenata koje pružaju Fridrih (Friedrich) i Bžežinski (Brzezinski) u svojoj klasičnoj studiji iz 1956. godine. U Jugoslaviji 60-ih godina je izlazilo više miliona primeraka verske štampe godišnje, a privredna preduzeća nisu funkcionisala u okviru naturalne planske privrede. Što se tiče političkog uređenja, koje je zvanično bilo jednopartijsko, republike (a od 1971. i pokrajine) delovale su kao autonomni politički sistemi, brinule su za svoje interese, čak se oko njih i sukobljavale. Iako je Tito bio imenovan za predsednika sa stalnim mandatom i mada se gajio njegov kult, njegova vlast bila je ograničena suprotstavljenim federalnim karakterom države.
Ključne besede: totalitarizem, komunizem, politika, Jugoslavija, Josip Broz Tito, poliarhija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 411; Prenosov: 24
URL Povezava na celotno besedilo

4.
MANIFESTACIJA IDEOLOGIJE V UMETNOSTI. PRIMER SOCIALISTIČNEGA REALIZMA IN POVOJNE AVANTGARDE V SLOVENIJI
Polona Hazl, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se ukvarja z odnosom ideologije in umetnosti. V ta namen smo prikazali zgodovinski razvoj pomena obeh pojmov in zatem razumevanje njunega odnosa oziroma njuno medsebojno vplivanje. Odraz ideologije smo iskali v umetniških delih socialističnega realizma, retroavantgarde in transavantgarde. Cilj naloge je s pomočjo različnih in prepoznavnih primerov slovenske umetnosti pokazati, da je ideologija močno prisotna v umetnosti, ne glede na liberalnost oziroma totalitarnost družbenega sistema, v katerem nastaja.
Ključne besede: umetnost, ideologija, totalitarizem, socializem, (neo)liberalizem, socialistični realizem, retroavantgarda, transavantgarda
Objavljeno: 12.10.2015; Ogledov: 672; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici