1. Obdelava odpadnih procesnih tokov farmacevtskega obrataNeža Šantl, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delom obravnava obdelavo odpadnih procesnih tokov farmacevtskega obrata z naslednjimi metodami obdelave: mikrofiltracija, centrifugiranje, centrifugiranjem z dodatkom kisline in termično obdelavo (hidrotermalna karbonizacija in torefikacija). Za mikrofiltracijo odpadnega micelija so določeni optimalni pogoji pri tlaku 2 bara in pretoku permeata 1,2 m3/h. Centrifugiranje kot metoda obdelave odpadnega micelija zahteva predolg obratovalni čas. Centrifugiranje z dodatkom kisline daje bolj perspektivne rezultate kot metoda predobdelave. Najvišji izkoristek termične obdelave s torefikacijo je 51,42 %, za hidrotermalno karbonizacijo pa 52,27 %. Oba navedena izkoristka sta dosežena pri eksperimentu z dodatkom klorovodikove kisline. Za hidrooglje z dodatkom prej omenjene kisline dosegamo vrednost HHV 31,06 MJ/kg. Trdni produkti so karakterizirani z metodama TGA in FTIR. Tekoči produkti pa z določitvijo karakterizacijskih parametrov (skupen dušik, skupni fosfati, KPK, N-NH4 , fosfatov in sulfatov) in florescenco. Metode dokazujejo visoko vsebnost huimskim kislinam podobnih komponent in aromtskih beljakovin.
Ključne besede: mikrofiltracija, termični odpadki, farmacevtskih odpadni procesni tokovi, hidrotermalna karbonizacija torefikacija
Objavljeno v DKUM: 15.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (3,32 MB) |
2. Analiza in uporaba odpadnega blata iz mesnopredelovalne industrijeBorut Solina, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskovali možnosti trajnostne uporabe odpadnega blata, ki nastaja v mesnopredelovalni industriji. Namen našega dela je preučiti alternativne metode ravnanja z odpadnim blatom, s posebnim poudarkom na procesu torefikacije, ki omogoča izboljšanje kurilne vrednosti in zmanjšanje vsebnosti vlage v materialu.
V teoretičnem delu smo opisali delovanje čistilne naprave, iz katere smo pridobili vzorce, in proces torefikacije. Eksperimentalni del je vključeval termično obdelavo vzorcev pri različnih temperaturah in analizo njihovih fizikalnih ter kemijskih lastnosti. Ugotovili smo, da torefikacija znatno povečuje kurilno vrednost obeh vzorcev, "Sito" in "Flotat", pri čemer je toreficirano sito pri 350 °C doseglo najvišjo vrednost, toreficiran flotat pa pri 300 °C. Ugotovili smo tudi, da so toreficirani vzorci sita imeli višji masni delež fiksnega ogljika, medtem ko so toreficirani vzorci flotata imeli višji masni delež pepela, kar pojasni zakaj je imelo nižjo kurilno vrednost kot tudi razmerje goriv. Vsi dokazi strmijo k temu, da so toreficirani vzorci sita bolj primerni za kurjenje in za proizvodnjo energije kot toreficirani vzorci flotata. Glede adsorpcijskih sposobnosti pa smo ugotovili, da je material neprimeren za adsorpcijo fosfata, ker vzorci že vsebujejo fosfatne spojine, medtem ko je za adsorpcijo bakra je primeren. Iz vseh dobljenih rezultatov lahko z gotovostjo trdimo, da kot material za gorivo ter kot adsorbent za razne snovi, je sito toreficirano pri 350 °C, najbolj primerno za uporabo. Za flotat pa je najbolj primeren, ko je toreficiran pri 300 °C.
Rezultati so pokazali, da toreficirano blato predstavlja obetaven vir energije in učinkovit adsorbent za onesnaževala, kot je baker. Raziskava prispeva k razvoju trajnostnih praks v mesnopredelovalni industriji in odpira možnosti za nadaljnje raziskave o uporabi odpadnega blata v različnih aplikacijah. S tem delom smo potrdili, da je učinkovito ravnanje z odpadnim blatom ključno za zmanjšanje okoljskega vpliva in povečanje energetske učinkovitosti.
Ključne besede: Trajnost, torefikacija, adsorpcija, odpadno blato, čistilna naprava
Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (4,29 MB) |
3. Adsorpcijske lastnosti toreficirane biomase : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeIlda Silić, 2024, diplomsko delo Opis: Neposredna uporaba kmetijskih in lesnih ostankov kot goriva je običajno otežena zaradi njihovih slabih energetskih lastnosti. Torefikacija je metoda, ki nam pomaga pri nadgradnji biomase v izdelek z izboljšanimi energetskimi lastnostmi.
Namen diplomskega dela je preučiti procese torefikacije biomase, adsorpcije kovin na toreficirano biomaso in adsorpcije vlage na surove ter toreficirane vzorce. Dokazati moramo, da se lastnosti toreficirane biomase razlikujejo od originalne biomase.
Najprej izvedemo torefikacijo našega vzorca pri različnih temperaturah, nato analiziramo izgubo mase in izkoristek mase. Na vzorec, toreficiran pri najvišji temperaturi, adsorbiramo kovine. Vse pridobljene vzorce analiziramo s termogravimetrično analizo, FTIR analizo in merimo njihove zgornje kurilne vrednosti.
Rezultati kažejo, da so lastnosti toreficirane biomase močno odvisne od temperature torefikacije. Med procesom torefikacije se ne izgublja samo masa biomase, ampak tudi energijska vsebnost, ki se sprošča v obliki hlapov. Vendar se v plinasto fazo izgubi več mase kot energije. Ta pojav povzroči višjo kurilno vrednost toreficirane biomase. Zaradi dehidracijskih reakcij, ki potekajo med torefikacijo, je adsorpcija vlage toreficirane biomase zelo omejena. Te reakcije preprečujejo vezavo vodika v biomasi z vodo, zato je vsebnost vlage precej manjša v primerjavi z vsebnostjo vlage v surovi biomasi.
Ključne besede: biomasa, torefikacija, adsorpcija, termogravimetrična analiza, FTIR analiza, zgornja kurilna vrednost
Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 61; Prenosov: 16
Celotno besedilo (5,27 MB) |
4. Analiza tekočih in trdnih produktov procesa torefikacije odpadne biomase : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeAnteja Garmut, 2024, diplomsko delo Opis: Cilj diplomske naloge je obravnava procesa torefikacije odpadne biomase in karakterizacija nastalih produktov. Za predstavnike odpadne biomase so bili izbrani tri različni vzroci, in sicer miskantus, mešan les ter hmelj. Cilj naloge je proizvesti trdno biogorivo z višjo kurilno vrednostjo v primerjavi s surovo biomaso. Proces torefikacije je potekal eno uro pri treh različnih temperaturah, 250 °C, 350 °C in 450 °C. Produkte smo nato kemijsko karakterizirali. Karakterizacijo smo izvedli na trdnih in tekočih produktih torefikacije ter tudi na surovih vzorcih posameznih biomas. Ovrednotili smo masne izgube, masne izkoristke, energijsko učinkovitost, doprinos energije glede na maso, kurilne vrednosti, vsebnost hlapnih snovi, vlage in pepela. S Fourierjevo transformacijo (FTIR) je bila določena struktura vzorcev, s termogravimetrično analizo (TGA) pa termična razgradnja surove in toreficirane biomase.
Z naraščanjem temperature torefikacije se kurilne vrednosti trdnih produktov višajo, nižje pa so vrednosti masnih izkoristkov, energetske učinkovitosti ter delež hlapnih komponent. FTIR analiza prikazuje razgradnjo celuloze, ki jo zaznamo z zmanjšanimi vrhovi, z eliminacijo manjših vrhov pa opazimo delno ragradnjo hemiceluloze in lignina. Zvišanje temperature je povzročilo zmanjšanje moči karboksilnih in -OH skupin. V surovi biomasi zaznamo prisotnost aromatskih spojin, simetrične alifatske skupine ter CO-C funkcionalne skupine, ki jih v primerjavi s toreficirano biomaso več ne zaznamo. TGA analiza je bila izvedena v kisikovi atmosferi pri konstantni hitrosti segrevanja v temperaturnem območju 30-900 °C. Ob višjih temperaturah je pokazala oksidacijo fiksnega ogljika, izhlapevanje težko hlapnih snovi ter razgradnjo anorganskih materialov. Glede na rezultate analiz je razvidno, da so trdni produkti primerni za uporabo kot biogorivo, medtem ko je v tekočih produktih delež vode previsok.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, odpadna biomasa, hmelj, torefikacija, kurilna vrednost, termogravimetrična analiza, miskantus, les
Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 38; Prenosov: 15
Celotno besedilo (3,57 MB) |
5. Proizvodnja biogoriv s procesom torefikacije in njihov vpliv na okolje : doktorska disertacijaMaja Ivanovski, 2024, doktorska disertacija Opis: Skozi zgodovino se je ves svet ukvarjal s pridobivanjem energije in njeno oskrbo ter posledično razvojem goriv. Zaradi postopnega izčrpavanja zalog fosilnih goriv, tehnološkega napredka in vse večjih okoljskih vprašanj so začela prihajati v ospredje alternativna goriva, ki jih je mogoče črpati na bolj učinkovit in trajnosten način. Energija iz biomase danes predstavlja enega bolj obetavnih obnovljivih virov energije (OVE) v Sloveniji, eni najmanjših držav v Evropi. Med obstoječimi tehnologijami za izboljšanje kakovosti biomase predstavlja proces torefikacije odpadne biomase ambiciozno tehniko predhodne obdelave biomateriala, ki lahko bistveno izboljša lastnosti surove biomase tako, da dobimo ekološko in energetsko sprejemljivejši energent. Toreficirana oz. termično obdelana biomasa je hidrofobna, odporna na biorazgradnjo in primerna za skladiščenje. Pomembna prednost toreficirane biomase je tudi v tem, da ima manjšo žilavost od lesa, kar omogoča lažje mletje in aplikacijo tega biomateriala v industrijske namene. Čeprav so prednosti uporabe toreficirane biomase na svetovni ravni že raziskane in priznane, torefikacija v Sloveniji še ni poznana.
V nadaljevanju doktorska disertacija obravnava proces torefikacije odpadne biomase tipične v Sloveniji z namenom proizvesti trdno biogorivo, ki ima višjo kurilno vrednost kot surova biomasa in je tudi hidrofobno: energetska rastlina miskantus (M), ostanek hmelja po žetvi (H), odpadni mešani (MWW) in hrastov les (OWW), odpadno blato iz komunalnih čistilnih naprav (SS), mešane komunalne odpadke (MSW) in njihove mešanice. Torefikacija odpadne lignocelulozne in ne-lignocelulozne biomase je potekala v temperaturnem območju med 200 °C in 300 °C, v inertni ali pol-inertni atmosferi, od nekaj minut do nekaj ur. Na surovih in termično obdelanih biomaterialih so bile izvedene standardne fizikalno-kemijske analize, s katerimi je bila raziskovana odpadna biomasa kvantitativno in kvalitativno ovrednotena (proksimativna in elementna analiza, masni in energijski izplen, faktor izboljšav kurilne vrednosti, indeks stopnje torefikacije itd.). Z infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo (FTIR) je bila določena struktura vzorcev, s termogravimetrično analizo (TGA in DTG) pa je bila določena termična razgradnja surovih in obdelanih biomaterialov. Pridobljeni podatki so bili analizirani z dvema kinetičnima modeloma: Friedman (FR) in Kissinger-Akahira-Sunose (KAS). Na koncu je bila še izračunana energetska donosnost procesa torefikacije, določene so bile emisije toplogrednih plinov (TGP) in določeni so bili plini, ki se sprostijo med procesom.
Ugotovljeno je bilo naslednje: z naraščajočo temperaturo in/ali daljšanjem procesa torefikacije se masni in energetski izpleni vseh raziskovanih vzorcev nižajo, kurilne vrednosti (HHV) se višajo. Delež kisika v vzorcih se zmanjša, prav tako se zniža delež hlapljivih komponent, medtem ko se deleži ogljika in fiksnega ogljika zvišajo. Prav tako se delež lignina v lignoceluloznih vzorcih viša z višanjem temperature, deleža celuloze in hemiceluloze pa se nižata. Temperatura torefikacije ima večji vpliv na proces kot čas torefikacije, pri čemer je optimalna temperatura procesa pri približno 260 °C. To je bilo potrjeno tudi z indeksom stopnje (TSI) torefikacije in EMCI indeksom. Nadalje je FTIR analiza pokazala, da imajo tako surovi kot termično obdelani vzorci funkcionalne skupine tipične za lignocelulozne in ne-lignocelulozne vzorce. Termogravimetrična analiza je pokazala, da se večina obravnavanih vzorcev razgradi v temperaturnem območju do 550 °C. Med samo torefikacijo pa se je sprostilo največ CO2 plina.
Obravnavi vzorci odpadne biomase se na podlagi dobljenih rezultatov lahko uporabijo kot možno alternativno biogorivo. Več raziskav in analiz na tem področju je še potrebnih.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, torefikacija, odpadna biomasa, kurilna vrednost, emisije TGP
Objavljeno v DKUM: 06.05.2024; Ogledov: 246; Prenosov: 75
Celotno besedilo (35,92 MB) |
6. Analiza obratovanja in blata malih komunalnih čistilnih naprav : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeNika Fekonja, 2023, diplomsko delo Opis: Odpadne vode nastajajo pri različnih procesih in imajo velik pomen, saj se z njimi srečujemo vsakodnevno. Zato je pomembno, da imamo čistilne naprave, ki delujejo ustrezno, saj lahko tako zmanjšamo onesnaževanje okolja. Predvsem so pomembne male komunalne čistilne naprave, ki so zelo pogosto uporabljene. Odpadna voda, ki izteka iz čistilne naprave, mora ustrezati določenim kriterijem, ki so predpisani v zakonodaji.
V prvem delu diplome je analizirana učinkovitost delovanja dveh malih komunalnih čistilnih naprav. Za določitev učinkovitosti delovanja čistilnih naprav so analizirani naslednji parametri: KPK, BPK5, skupni in amonijev dušik, suspendirane snovi, usedljive snovi in skupni fosfor, ki smo ga še bolj podrobno analizirali in z njegovim obarjanjem pridobili struvit. Kot stranski produkt se iz čistilnih naprav izloča blato, ki se v večini primerov zavrže. Cilj naloge je dokazati, da ima blato veliko energetsko gostoto, saj ga lahko tako uporabimo v energetske namene.
V diplomi smo analizirali dva različna vzorca iz male komunalne čistilne naprave in sicer dehidrirano blato in material, ki ostane na finem situ po odstranitvi peščenih delcev in mineralnih olj. Nastale odpadke smo preučili s pomočjo torefikacije. Prav tako smo surove in termično obdelane vzorce analizirali s primerjavo elementne sestave, kurilnih vrednosti in rezultatov analiz FTIR. Ugotovili smo, da lahko blato uporabimo kot biogorivo, saj ima visoko kurilno vrednost.
Ključne besede: učinkovitost čistilne naprave, fosfor, torefikacija, kurilna vrednost, biogorivo
Objavljeno v DKUM: 17.07.2023; Ogledov: 655; Prenosov: 125
Celotno besedilo (6,86 MB) |
7. Termična obdelava odpadkov nastalih pri vzreji živali : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeNeža Šantl, 2022, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bila termična obdelava odpadkov iz vzreje živali in karakterizacija nastalih produktov. Kot testne vzorce smo uporabili iztrebke perutnine, steljo, ter njuno mešanico (razmerje 1:1). Termično obdelavo smo izvedli z metodo torefikacije (pri obratovalnih temperaturah 200 in 250 °C) in metodo hidrotermalne karbonizacije (pri 250 °C). S torefikacijo smo pridobili bio-oglje, s hidrotermalno karbonizacijo pa hidro-oglje in procesne tekočine. Produkte smo kemijsko karakterizirali in naredili primerjavo glede na vrsto surovine in metodo obdelave. Karakterizacijo surovin in trdnih produktov smo izvedli z elementno in FTIR analizo, analizo kurilne vrednosti, vsebnosti hlapnih snovi, vlage in pepela. Dodatno smo naredili termogravimetrično (TGA) analizo sežiga vzorcev v zračni atmosferi in pridobljene podatke uporabili za kinetično modeliranje. S pomočjo Flynn—Wall—Ozawa (FWO) kinetičnega modela smo določili kinetične in termodinamske parametre posameznih vzorcev. V procesnih tekočinah smo analizirali parametre TOC, KPK, skupni dušik in skupni fosfor, ter vsebnost skupnih fenolov. Z namenom preizkušanja možnosti uporabe produktov kot izboljševalcev tal za kmetijske namene smo na izbranih vzorcih izvedli teste kaljivosti z vrtno krešo. Ugotovili smo, da se karakteristike produktov posamezne surovine glede na vrsto termične obdelave bistveno razlikujejo. Metoda torefikacije daje pri izbrani temperaturi oglje z višjo vsebnostjo C in višjo teoretično kurilno vrednostjo. Temperatura torefikacije ima vpliv na karakteristike produktov. Trdni produkti so imeli karakteristike podobne premogu. FTIR analiza je pokazala spremembe v hidroksilnih skupinah celuloze, hemiceluloze in lignina ter v aromatskih funkcionalnih skupinah. FWO kinetični model se je izkazal kot primeren za opis kinetičnih parametrov, saj je izkazal visoke vrednosti koeficientov ujemanja. Testi kaljivosti z vrtno krešo so pokazali, da imajo testirani produkti torefikacije in hidrotermalne karbonizacije perspektivo za uporabo v agrarne namene.
Ključne besede: termična obdelava, odpadki živinoreje, torefikacija, hidrotermalna karbonizacija, termogravimetrična analiza, kinetika
Objavljeno v DKUM: 13.09.2022; Ogledov: 752; Prenosov: 408
Celotno besedilo (4,01 MB) |
8. Termična obdelava odpadkov in mulja iz industrije rastlinskih olj : magistrsko deloNeža Rašl, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo odpadke iz industrije rastlinskih olj: odpadno belilno zemljo, filtracijski dodatek in mulj. Mulj nastaja pri čiščenju odpadnih vod iz proizvodnje olj, odpadna belilna zemlja in filtracijski dodatek pa se uporabljata pri sami proizvodnji olj. Odpadke smo termično obdelali s postopki pirolize, sežiga in torefikacije ter jih kemijsko analizirali. Na surovinah in trdnih produktih smo izvedli proksimativno in ultimativno analizo. Določili smo vsebnost maščob v vzorcih ter izvedli analizo infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo (FTIR). Rezultate eksperimentov smo matematično obdelali in jih ovrednotili.
Največjo izgubo mase po termični obdelavi vzorcev smo zaznali pri piroliziranih in sežganih vzorcih, kar so potrdile tudi analize vsebnosti pepela in hlapnih snovi. Analiza FTIR spektrov je pokazala, da neobdelani in toreficirani vzorci vsebujejo funkcionalne skupine, značilne za olja in voske, medtem ko pri piroliziranih in sežganih vzorcih tovrstne funkcionalne skupine niso prisotne. Glede na analizo kurilne vrednosti je energetsko najbolj bogat odpadek filtracijski dodatek, sledita mu mulj in odpadna belilna zemlja.
V nadaljevanju smo izvedli termogravimetrično analizo (TGA) omenjenih odpadkov v inertni atmosferi v temperaturnem območju od 30 °C do 900 °C pri treh različnih hitrostih segrevanja: 10 °C/min, 20 °C/min in 30 °C/min. Zbrane podatke smo analizirali s pomočjo
Kissinger–Akahira–Sunose (KAS) in Flynn–Wall–Ozawa (FWO) kinetičnih modelov. Analiza termogravimetričnih krivulj testiranih vzorcev je pokazala, da se večina vzorcev razgradi v temperaturnem območju do 600 °C, kjer poteče predvsem razgradnja hlapnih snovi, olj in voskov. Mehanizmi razgradnje in optimalna temperatura razgradnje se glede na vrsto odpadka bistveno razlikujejo. Končna izbira ustreznega termičnega postopka je tako odvisna od vrste materiala in želenega produkta ter od investicijskih in obratovalnih stroškov obrata. Rezultati analiz so pokazali, da sta piroliza in sežig izredno učinkovita pri energetski izrabi vseh treh vrst odpadkov, medtem ko s torefikacijo ne dosežemo želenih rezultatov, saj se energetske lastnosti toreficirane biomase zaradi njenih specifičnih lastnosti bistveno ne izboljšajo.
Ključne besede: piroliza, sežig, torefikacija, odpadna belilna zemlja, filtracijski dodatek, mulj
Objavljeno v DKUM: 08.09.2022; Ogledov: 645; Prenosov: 73
Celotno besedilo (2,46 MB) |
9. Termična obdelava odpadnega blata s čistilne naprave s torefikacijo in pirolizo : magistrsko deloNastja Habjanič, 2019, magistrsko delo Opis: Količina odpadnega blata po svetu se povečuje, saj se vedno več odpadnih voda zbira v kanalizaciji in nato obdeluje na vedno večjem številu komunalnih čistilnih naprav. Odstranjevanje odpadnega blata, predstavlja komunalnim podjetjem veliko finančno breme. Izziv s katerim se spoprijemajo strokovnjaki, je najti stroškovno učinkovite in inovativne rešitve, ki se bodo odzivale na okoljske in zakonodajne pritiske. Odvečno biološko blato komunalnih čistilnih naprav za čiščenje odpadnih vod predstavlja pomemben tok komunalnih odpadkov. V Sloveniji nastane dnevno preko 60 ton oziroma letno 20.000 ton suhe snovi. Tak odpadek ima v seznamu odpadkov klasifikacijsko številko 19 08 05 in je nenevaren, saj vsebnost potencialnih okoljsko kritičnih komponent ne presega mejnih vrednosti. Z magistrsko nalogo smo se lotili obdelave odpadnega blata iz komunalne in industrijske čistilne naprave. Pri tem so naši vzorci bili že predhodno obdelani z dehidracijo. Vzorce smo nato sušili do konstantne mase. Sledila je termična obdelava s procesom torefikacije; pirolizo, izveden je bil še razklop z zlatotopko, da smo preverili kakšna je vsebnost težkih kovin. Na koncu smo izdelali pelet z vezivom iz žagovine in ga žarili pri različnih temperaturah, da bi ugotovili pri kateri temperaturi pepel steče.
Ključne besede: odpadno blato, torefikacija, piroliza, Aqua regia
Objavljeno v DKUM: 23.09.2019; Ogledov: 1992; Prenosov: 314
Celotno besedilo (2,43 MB) |
10. Proizvodnja trdnih biogoriv s torefikacijo biomaseSanja Potrč, 2018, magistrsko delo Opis: Torefikacija je blaga piroliza, ki se uporablja z namenom izboljšanja lastnosti biomase. Proizvodnja trdnih biogoriv s torefikacijo iz različnih virov biomase se je zaradi ekonomskih in tehnoloških zmožnosti izkazala kot zelo učinkovita alternativa premogu v industrijskih aplikacijah. Magistrsko delo prikazuje študijo torefikacijskega procesa, kjer smo odpadno biomaso pretvorili v trdno biogorivo z višjo kurilno vrednostjo in hidrofobnostjo. Material je med procesom izpostavljen inertni atmosferi oziroma atmosferi z zelo nizko koncentracijo kisika. Študija je bila narejena na treh različnih vrstah biomase, mešanem odpadnem lesu, hrastovem lesu in dehidriranem, granuliranem komunalnem mulju iz čistilne naprave. Vzorci so bili termično obdelani v temperaturnem območju od 220 °C do 400 °C, proces je potekal od 30 min do 120 min. Proizvedenim trdnim biogorivom smo izmerili vsebnost vlage, pepela, analitske vlage, hlapnih snovi in delež ogljika, vodika, dušika in žvepla. Določili smo izgubo mase, energijski izkoristek, masni izkoristek, faktor povečanja kurilne vrednosti, indeks stopnje torefikacije v smislu izgube mase, dosežene z zaostrovanjem pogojev torefikacije in delež dekarbonizacije ter dehidrogeniranja. Ugotovili smo, da je vpliv temperature večji od vpliva obratovalnega časa, s podaljšanjem trajanja in povišanjem temperature procesa kurilne vrednosti naraščajo, izguba mase se veča. Optimalna temperatura znaša 260 °C, pri tej temperaturi je najboljše razmerje med izboljšanjem kurilne vrednosti in dovedeno energijo. Nadalje smo pri optimalni temperaturi spreminjali čas procesa. Rezultati kažejo, da optimalni čas procesa znaša 1,2 h, do tega obratovalnega časa imamo pozitivno energetsko bilanco. Torefikacija odpadnega mešanega in hrastovega lesa se je izkazala za energetsko učinkovit proces.
Ključne besede: torefikacija, trdna biogoriva, biomasa, kurilna vrednost, energetska optimizacija
Objavljeno v DKUM: 05.10.2018; Ogledov: 1747; Prenosov: 302
Celotno besedilo (2,67 MB) |
