3.
Ledinska imena na Šentjanžu nad Dravčami, na Šentvidu in na Primožu na Pohorju (Občina Vuzenica)Senta Lorenci Kričej, 2016, diplomsko delo
Opis: Ledinska imena so nastala z namenom, da bi človek ubesedil organizirano rabo prostora in njegovo členitev na dele. Poimenovanja so s tem dobila identifikacijsko in orientacijsko funkcijo. V sporazumevanju manjše družbene skupnosti, ki jo družijo skupne vrednote, se s tem oblikuje mikrosociolekt, ki je razumljiv le uporabnikom, ki dobro poznajo določen prostor in njegove reliefne, naravne in kulturne značilnosti.
Diplomsko delo Ledinska imena na Šentjanžu nad Dravčami, na Šentvidu in na Primožu na Pohorju (Občina Vuzenica) je sociolingvistična raziskava, ki obravnava ledinska imena kot mikrosociolekt. V nalogi so predstavljena teoretična izhodišča, ki ledinska imena in njihovo vlogo v sporazumevanju podrobneje opredeljujejo s sociolingvističnega vidika. Predstavljeni so različni vidiki, ki ledinska imena uvrščajo v celoto. Naloga podrobneje predstavi ledinska imena kot mikrotoponime in jih po komparativni metodi uvršča v celoto. Natančneje je analizirana in predstavljena funkcija ledinskih imen. Zbrani podatki so sistematično klasificirani, analizirani in sistematizirani. V empiričnem delu je prikazan nabor ledinskih imen (skupno zbranih 255 poimenovanj) na področju občine Vuzenica, in sicer v treh katastrskih občinah: Primož na Pohorju, Šentjanž nad Dravčami in Šentvid. Poimenovanja so razvrščena po pomenskih skupinah, lastnostih in značilnostih poimenovanih objektov. Zapisane so jezikovne in slovnične značilnosti zbranih poimenovanj. Po analizi so umeščene v poimenovalno organiziranost po katastrskih enotah.
Ključne besede: ledinska imena, toponimi, sociolekt, mikrosociolekt
Objavljeno v DKUM: 30.09.2016; Ogledov: 1076; Prenosov: 105
Celotno besedilo (1,69 MB)
