| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Uvod v telekomunikacije : izbrana poglavja
Andrej Žgank, 2010, univerzitetni, visokošolski ali višješolski učbenik z recenzijo

Ključne besede: telekomunikacijski modeli, topologija, teorija verjetnosti
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1062; Prenosov: 55
URL Povezava na celotno besedilo

7.
POTI V TOPOLOŠKIH PROSTORIH
Tomaž Bahč, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo poti v topoloških prostorih in njihovo uporabo pri povezanosti in homotopiji. V prvem delu so navedeni osnovni pojmi iz topologije, ki so potrebni za razumevanje naslednjih poglavji o povezanosti. Pri povezanosti se posebej osredotočimo na povezanost s potmi. V zadnjem delu je predstavljena homotopija in homotopija poti, kar vodi do izreka o fundamentalni grupi, ki se obravnava kot uvod v algebrsko topologijo.
Ključne besede: topologija, povezanost, pot, povezanost s potmi, lokalna povezanost, homotopija
Objavljeno: 04.12.2012; Ogledov: 966; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (493,31 KB)

8.
TOPOLOGIJA DELOVNIH PROSTOROV INDUSTRIJSKIH ROBOTOV
Andrejka Zver, 2013, magistrsko delo

Opis: Kljub razširjenosti robotskih sistemov v industriji je malo znanega o samem algebraičnem in geometrijskem ozadju, ki nam dejansko definira uporabnost in sposobnost robotskega sistema v dani točki delovnega prostora. S takim znanjem lahko predvidimo obnašanje robota v vsakem položaju delovnega prostora in s tem preprečimo morebitne zaplete. Z namenom priti do teh podatkov je v nalogi delovni prostor industrijskega manipulatorja opisan s pomočjo topologije prostorov, ki nam podaja matematično dogajanje znotraj le-tega. Za lažjo predstavo je delovni prostor robota prikazan s pomočjo nivojskih krivulj, ki nam dajo obris samega prostora, s prerezi po posameznih nivojih pa lahko pogledamo v sam prostor. Izrise in prereze sem izdelala s pomočjo programske opreme Mathematica. Kljub večjemu številu parametrov, ki nam podajajo lastnosti delovnega prostora robota pridemo do ugotovitve, da imajo največji vpliv na tega dejansko dolžine ročic posameznih sklepov. Opis delovnega prostora s topološkimi zakonitostmi vsekakor pripomore k lažjemu razumevanju delovnega procesa robotskega sistema in s tem pomaga pri odpravljanju morebitnih napak pri samem izvajanju želenih nalog robota.
Ključne besede: robotika, delovni prostor robota, kinematika, topologija
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 1284; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (7,84 MB)

9.
ZBIRANJE PODATKOV O TOPOLOGIJI IN PARAMETRIH ZMOGLJIVOSTI OMREŽJA OPENFLOW
Marin Krznarević, 2013, magistrsko delo

Opis: Zamisel o programsko definiranem omreževanju (ang. Software defined networking - SDN) temelji na ločitvi funkcionalnosti, ki se nanašajo na nadziranje procesa podajanja omrežnega prometa v omrežnih napravah (v nadaljnjem besedilu nadzorna ravnina) od samih usmerjevalnikov in stikal, ki so odgovorni za dejansko podajanje prometnih tokov (v nadaljnjem besedilu podatkovna ravnina). Današnje omrežne naprave imajo zaradi uporabe dinamičnih protokolov (npr. EIGRP, OSPF, ...) definirano množico pravil za usmerjanje in podajanje paketov, nad katerimi omrežni operaterji nimajo zadostne ravni nadzora. Zato je zelo pomembno in učinkovito dati prednost paketom, ki prenašajo multimedijske podatke, nad tistimi, ki pošiljajo podatke z 'nizko' prioriteto (e-pošta, prenos datotek, ...). Cilj magistrske naloge je proučiti specifikacijo OpenFlow (OF), način njene izvedbe v okviru sistema IMUNES (Integrated Multiprotocol Network Emulator/Simulator), razvitega na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Zagrebu [7], ter programske rešitve, namenjene za simulacijo in emulacijo omrežne topologije. Poleg tega je treba analizirati mehanizme za zbiranje podatkov o topologiji in parametrih zmogljivosti omrežja OF, predložiti model izbranih mehanizmov v OF-omrežju in razviti programsko implementacijo tega modela za IMUNES. Glavni element emulatoja je virtualno vozlišče. To je primerek omrežne plasti in nič ali več medsebojno povezanih uporabniških procesov. Virtualna vozlišča so kopije plasti TCP/IP v gostiteljskem računalniku in podpirajo enake funkcije kot pravi operacijski sistem (tabele usmerjanja, požarni zid, ...). V okviru SDN-specifikacij OF definira komunikacijski protokol drugega sloja med centraliziranim krmilnikom (odgovornim za sprejemanje odločitev o podajanju) in omrežnimi napravami. Tak pristop omogoča krmilniku, da lahko nastavlja pravila o podajanju na osnovi toka (ang. per-flow basis). Komunikacija s krmilnikom se lahko opravlja z uporabo varnega kanala ali TCP-povezavo za vsako vozlišče znotraj omrežja. Krmilnik Floodlight je bil izbran zato, ker s svojo modularno arhitekturo omogoča razvoj novih funkcij in ima veliko možnosti za nadgradnjo. Poleg tega večina raziskovalcev, ki so zainteresirani za razvoj OF, uporablja krmilnik Floodlight, in zaradi tega obstaja o njem veliko dokumentacije. Open vSwitch (OVS) je izbran zaradi izčrpne dokumentacije, relativno pogostega posodabljanja, podpore za Floodlight in OF in ker obstaja različica, ki je posebej prilagojena za operacijski sistem FreeBSD. Če upoštevamo problem sprejemanja odločitev o posredovanju za različne medijske tokove, ki pripadajo neki večpredstavnostni seji, in dodeljevanja optimalnih poti skozi omrežje v smislu dosežene zmogljivosti, je ključno vprašanje zbiranje in upravljanje podatkov o topologiji omrežja in zmogljivosti povezav. Poleg tega parametri o zmogljivosti zagotavljajo informacijo o stanju omrežja in lahko vključujejo prepustnost, zakasnitev, trepetanje in verjetnost napake/izgube paketa. Da bi centralizirani krmilnik lahko sprejemal odločitve o primernih poteh skozi omrežje za vsak medijski tok, mora pridobiti informacije o topologiji omrežja in parametrih zmogljivosti za vsako povezavo. To zahteva načrtovanje in izvedbo takšne rešitve, ki bo sposobna zbrati podatke o zmogljivosti in topologiji iz več omrežnih naprav. Cilj izvedbe je bil učinkovito zbirati podatke o številu izgubljenih paketov in izračunati relativno izgubo paketov v vsakem vozlišču. Testiranje je bilo izvedeno v sistemu IMUNES na virtualnih vozliščih in v virtualnem stroju. Pomembno je omeniti, da mora sistem delovati v okolju z dejanskimi napravami. Opisani model programske izvedbe skupaj z optimizacijskim algoritmom in sistemom za nadzor posredovanja definira sistem za optimizacijo poti s SDN.
Ključne besede: topologija omrežja, simulacija/emulacija omrežja, krmilnik Floodlight, stikalo Open vSwitch, IMUNES, OpenFlow
Objavljeno: 04.12.2013; Ogledov: 951; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

10.
The pointed version of Lipscomb's embedding theorem
Ivan Ivanšić, Uroš Milutinović, 2002

Opis: Naj bo ▫$Sigma(tau)$▫ posplošena krivulja Sierpińskega. Le-ta se lahko na naraven način identificira z Lipscombovim prostorom ▫${cal J}(tau)$▫. Tedaj za poljuben ▫$n$▫-dimenzionalni metrični prostor ▫$X$▫ s težo ▫$tau$▫ obstaja vložitev prostora ▫$X$▫ v ▫$L_n(tau) subseteq Sigma(tau)^{n+1}$▫, kjer je ▫$L_n(tau)$▫ množica vseh točk z vsaj eno iracionalno koordinato. Tu dokažemo, da to vložitev lahko izberemo tako, da v določeni točki zavzema vnaprej podano vrednost. Pravzaprav je dokazan močnejši izrek, da so vrednosti vložitve lahko vnaprej podane v točkah poljubne končne množice.
Ključne besede: matematika, topologija, dimenzija pokrivanja, posplošena krivulja Sierpińskega, univerzalni prostor, Lipscombov univerzalni prostor, vložitev, razširitev, mathematics, topology, covering dimension, generalized Sierpiński curve, universal space, Lipscomb universal space, embedding, extension
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 262; Prenosov: 23
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici