| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KONCEPTUALNI MODEL OŽIVITVE TRGA TOPLOTNIH SOLARNIH SISTEMOV V EVROPSKI UNIJI
Zala Grivec, 2016, magistrsko delo

Opis: Pri analizi energetske bilance ugotovimo, da smo zašli v napačno smer. Soočamo se s podnebnimi spremembami, odvisnost od uvoza nafte in drugih fosilnih goriv vpliva na našo družbo, ki postaja občutljiva na spremembe, ki se dogajajo na tem področju (neenakomerna nihanja cen goriv, nerealne in nemogoče prihodnje napovedi analitikov glede dogajanja s fosilnimi gorivi ter njihovimi cenami, prekinitve dobav zaradi političnih ozadij …). V teh razmerah postane sektor obnovljivih energij, v našem primeru sončna energija, zelo dobra alternativa, saj zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv ter omogoča zmanjševanje emisije toplogrednih plinov oz. onesnaževanje okolja, izkorišča cenovno ugodnejše in čiste energetske vire ter omogoča tehnološki razvoj lokalni industriji. Zavedanje, da so obnovljivi viri energije, izmed katerih je tudi sončna, ključnega pomena za trajnostno prihodnost našega planeta, je treba dvigniti na višjo raven. Z uporabo sončne energije s pomočjo toplotnih solarnih sistemov se tako prispeva v boju proti podnebnim spremembam, pozitivnim učinkom glede zanesljivosti oskrbe z energijo ter zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv, ustvarjanju novih lokalnih delovnih mest ter čistejšemu okolju za življenje ljudi. Današnje toplotne solarne tehnologije so učinkovite in zanesljive pri zagotavljanju sončne energije za široko uporabo – od ogrevanja sanitarne vode do ogrevanja prostorov stanovanjskih stavb in javnih zgradb, solarnega hlajenja, solarnega daljinskega ogrevanja, proizvodnje procesne toplote ter razsoljevanja morske vode. Sončna energija prinaša koristi za končnega uporabnika in za družbo kot celoto. Ekonomska korist sončne energije je torej nadomeščanje uporabe fosilnih goriv, s čimer se zmanjšuje stroške ogrevanja in se jih na ta način lažje načrtuje. Strojna oprema in vgradnja predstavljajo skoraj vse stroške ogrevalnega sistema, medtem ko za delovanje ne potrebuje goriva in ima nižje stroške vzdrževanja v času delovanja. Nasprotno to velja za konvencionalne sisteme ogrevanja, kjer se večina stroškov pojavi med dobo delovanja (gorivo). Četudi bi lahko domnevali dolgoročno stabilne cene energije, obstaja v Evropi ogromen tehnični potencial za vgradnjo TSS s povračilno dobo od 5 do 15 let, kar je veliko manj od povprečne dobe uporabe – 20 do 25 let za tovrstne alternativne ogrevalne sisteme. Torej je toplotni solarni sistem dolgoročno racionalna investicija. Tehnični potencial je seveda toliko višji, če bodo cene energije dolgoročno naraščale – in ob upoštevanju dejanskih družbeno-političnih in okoljskih stroškov uporabe fosilnih goriv. V nekaterih državah je že vidna jasna povezava med poviševanjem cen konvencionalnih goriv ter večanjem povpraševanja po sprejemnikih sončne energije. Vendar pa največji del potencialne rabe sončne energije ekonomsko ne preživi pod sedanjimi tržnimi pogoji. Največjo prepreko rasti predstavljajo visoki začetni investicijski stroški, kar je finančni in psihološki element pri končnih uporabnikih, ki se neracionalno raje odločajo za konvencionalne vire in s tem za višje stroške v prihodnosti ter zavračajo dolgoročno optimalno različico prav zaradi visokih začetnih investicijskih stroškov. Da bi odstranili te ovire, veliko lokalnih, regionalnih in nacionalnih vlad sprejema spodbujevalno politiko in tako ponuja finančne spodbude za vgradnjo TSS. Do zdaj so bile tovrstne spodbude ključni element za razvoj trga toplotnih solarnih sistemov, predvsem v tistih delih, kjer je ta trg v začetnih razvojnih fazah. Pod sedanjimi pogoji bi ukinitev teh spodbud pomenila veliko škodo in stagnacijo tega trga. Izkušnje najbolj razvitih trgov kažejo, da je ta trg lahko samostojen brez finančnih spodbud takrat, ko je dosežen minimum kritične mase. Pri finančnih spodbudah količina ni zadosten pogoj, saj morajo biti pazljivo zastavljene, da zagotovijo zdravo tržno rast. Gre za velik tehnični potencial ekonomije obsega različnih stopenj vrednostne verige.
Ključne besede: sončna energija, toplotni solarni sistem, sprejemniki sončne energije, trg toplotnih solarnih sistemov, obnovljivi viri energije
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 346; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

2.
Ogrevanje pasivne hiše, podprto s sončno energijo
Aleksander Grobin, 2017, diplomsko delo

Opis: Za ogrevanje zgradb se porabi veliko energije, pri pridobitvi katere onesnažujemo okolje. Onesnaževanje lahko zmanjšamo z energetsko varčnejšimi objekti in z energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov. V diplomskem delu primerjamo enaki pasivni hiši, ogrevani s sončno energijo prek sončnega toplotnega sistema. Geografsko sta postavljeni na različnih lokacijah, v Mariboru in pri Bertokih. Pričakovano je za ogrevanje hiše pri Bertokih potrebne manj energije kot za ogrevanje hiše v Mariboru, zaradi večjega sončnega obsevanja na Primorskem je potrebna velikost sistema manjša pri Bertokih. Velikost sistema vpliva na ceno investicije. Primerjali smo tudi cene investicije v sistem za ogrevanje z drugimi viri energije.
Ključne besede: solarni toplotni sistem, sončna energija, pasivna hiša, ogrevanje
Objavljeno: 18.07.2017; Ogledov: 407; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici