| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
CELOTNA TOPLOTNA PREVODNOST IN DELEŽ TOPLOTNIH MOSTOV OVOJA STAVBE IZRAČUNANA S PROGRAMSKIM PAKETOM
Marjeta Čič, 2012, diplomsko delo

Opis: V času vedno dražjih energentov in perečih emisij ogljikovega dioksida naša družba vedno večjo pozornost posveča čimbolj učinkoviti izrabi energije. Velik prispevek pri porabi energije pa predstavljajo toplotne izgube toplotno slabo izoliranih stavb. V diplomski nalogi smo se posvetili gradnji, ki je projektirana po danes zastarelih smernicah in poskusili ugotoviti pogoje za zadovoljevanje današnjih standardov toplotne izolativnosti. Računa toplotne prevodnosti v obstoječem stanju in potrebne dodatne izolativnosti smo se lotili s programskim paketom in pri tem smo ugotovili prednosti in slabosti takšnega izračuna. Posebno pozornost smo posvetili računanju prispevkov toplotnih mostov. Ugotovili smo, da se pri analizi toplotne prehodnosti tem prispevkom ne posveča zadostna pozornost, saj so razpoložljive metode relativno nenatančne in grobe.
Ključne besede: gradbena fizika, toplotna prehodnost, toplotna prestopnost, prevajanje toplote, zmanjšanje porabe energije, učinkovita raba energije, linijski toplotni mostovi, točkovni toplotni mostovi, toplotne cone, izolativnost, metoda katalogov
Objavljeno: 17.05.2012; Ogledov: 2194; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

4.
UPORABA OPTIMIZACIJSKEGA ALGORITMA ZA IZRAČUN TEMPERATURNIH KOEFICIENTOV V NUMERIČNEM MODELU OHIŠJA STIKALNE CELICE
Rok Pilko, 2013, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrskega dela je izračun temperaturnih koeficientov za numerični model ohišja stikalne celice. Za boljše ovrednotenje rezultatov so bile na poenostavljenem realnem modelu predelne stene stikalne celice izvedene vse potrebne meritve za medsebojno primerjavo med obema modeloma. S programskim orodjem Matlab in EleFAnT so bili izvedeni vsi izračuni v magnetnem in v termičnem polju. Z uporabo optimizacijskega algoritma diferenčne evolucije (angl. differential evolution) so bili izračunani temperaturni koeficienti (toplotna prevodnost in toplotna prestopnost). Zaradi boljše preglednosti in enostavnejše uporabe programa je bil v Matlabu izdelan grafični vmesnik, ki ponuja nešteto možnosti pri nastavitvah različnih parametrov. Rezultati so prav tako prikazani z grafičnim vmesnikom, ta pa nudi uporabniku različne vrste izrisov (grafi, histogrami, slike) in izpisov. Poudarek magistrskega dela je bil čim bolje sestaviti numerični model stikalne celice, tako da bi bili dobljeni rezultati praktično identični z realnim modelom. Meritve so bile izvedene na Mariborskem otoku v Infrastrukturnem centru za energetske meritve (ICEM).
Ključne besede: optimizacija, grafični vmesnik, toplotna prevodnost, toplotna prestopnost, vrtinčni tokovi, metoda končnih elementov
Objavljeno: 11.01.2013; Ogledov: 1619; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (5,06 MB)

5.
TOPLOTNE RAZMERE NA 110 kV LOČILNIKU
Jože Plajnšek, 2015, magistrsko delo

Opis: Ločilnik je naprava, katera je namenjena za vklapljanje ali izklapljanje tokovno neobremenjenih tokokrogov, pri čemer je njegova osnovna funkcija v elektroenergetskem omrežju vidna ločitev delov pod napetostjo od delov v breznapetostnem stanju. Poudarek naloge je bil zmodelirati numerični model sistemskega ločilnika v programskem okolju EleFanT3D, ki je identičen kot realni model z manjšimi nepomembnimi deviacijami, pri čemer smo upoštevali vse relevantne veličine kot so pri realnem modelu. Temeljni izračun temperaturnega polja vzdolž dolžine ločilnika je temeljil na osnovi umeritve temperaturnih koeficientov s pomočjo metode za brez kontaktno merjenje temperature (termografije), ki je bila izvedena na dejanskem modelu sistemskega ločilnika. V računskem postopku analize rezultatov so podani grafični rezultati padcev napetosti, tokovne gostote in izgubne moči ter s poudarkom na temperaturnih poljih za različne tokovne obremenitve ločilnika, s preskusnim in obratovalnim tokom ter maksimalnim obratovalnim tokom.
Ključne besede: ločilnik, toplotna prevodnost, toplotna prestopnost, temperaturno polje, termografija
Objavljeno: 14.10.2015; Ogledov: 633; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (6,36 MB)

6.
Vrednotenje termoizolacije izpušne cevi s pomočjo analize prenosa toplote
Urban Repa, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen laboratorijski eksperiment določevanja učinkovitosti toplotnih izolacij na izpušni cevi pri avtomobilih in motorjih. Opravljenih je bilo šest primerjalnih testov. Med seboj smo primerjali neizolirano cev ter cev zaščiteno s petimi različnimi izolacijami. Pridobljeni rezultati so služili za inženirski izračun prestopnih koeficientov toplote ter kasneje temperatur na posameznih površinah in toplotnih izgub. Pripravljen je bil tudi numerični model eksperimentalnega postrojenja, kateri je bil osnova za numerične simulacije učinkovitosti toplotnih izolacij oziroma modeliranje sevanja in naravne konvekcije. V zaključku smo med sabo primerjali rezultate meritev, inženirske rezultate ter rezultate dobljene z numerično simulacijo.
Ključne besede: laboratorijski eksperiment, toplotna izolacija, numerična simulacija, toplotna prestopnost, analitični izračun, naravna konvekcija, sevanje
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 574; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

7.
IZRAČUN KOEFICIENTOV TOPLOTNE PREVODNOSTI IN PRESTOPNOSTI VODNIKOV NA OSNOVI OPTIMIZACIJSKEGA ALGORITMA
Marko Pocajt, 2015, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrskega dela je izračunati vrednosti temperaturnih koeficientov (toplotne prevodnosti in koeficiente toplotne prestopnosti) za goli in polizoliran vodnik. V ta namen smo uporabili dva modela, numeričnega in realnega. Numerični model smo sestavili s pomočjo metode končnih elementov, kjer je bilo potrebno upoštevati vse temperaturne lastnosti materialov. Realni model je predstavljal goli in polizoliran vodnik, na katerega smo namestili termočlene in pri določeni obremenitvi izvedli meritev temperature. V numeričnem modelu smo pri isti obremenitvi izračunali vrednost temperature. Izračun temperaturnih koeficientov se je izvajal s pomočjo optimizacijskega algoritma diferenčne evolucije tako, da je bila dosežena čim manjša razlika temperatur med obema modeloma. Magistrsko delo ima poudarek na numeričnem modeliranju vodnika, saj smo se z dobljenimi rezultati želeli čim bolj približati realnemu modelu. Meritve temperatur so bile izvedene na Mariborskem otoku v Infrastrukturnem centru za energetske meritve (ICEM).
Ključne besede: polizolirani vodniki, meritev temperature, numerični model vodnika, toplotna prevodnost, toplotna prestopnost
Objavljeno: 06.11.2015; Ogledov: 842; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (3,54 MB)

8.
IZRAČUN PORAZDELITVE TEMPERATURE V TRIFAZNEM ASINHRONSKEM MOTORJU Z UPORABO METODE KONČNIH ELEMENTOV
Jernej Erjavec, 2016, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrske naloge je numerična analiza segrevanja asinhronskega motorja in smiselnost uporabe le te. V teoretičnem delu magistrske naloge bo na kratko predstavljen asinhronski motor, opisane bodo osnovne zakonitosti toplotnega polja, predstavljena bo metoda končnih elementov, prikazana teorija zgradbe numeričnega modela v programskem paketu EleFAnT in na kratko predstavljen optimizacijski proces. V praktičnem delu bomo sestavili numerični model asinhronskega motorja s pomočjo metode končnih elementov, kjer bo potrebno upoštevati določene temperaturne lastnosti materiala. Glavni temperaturni lastnosti materialov sta toplotna prevodnost in toplotna prestopnost, ki jih običajno pridobimo iz tabel, kar pa lahko v veliki meri vpliva na natančnost končnih rezultatov, še posebej v primeru, če je za določen material podanih več vrednosti. Za zagotovitev verodostojnosti pridobljenih rezultatov in možnosti njihove uporabe za izračune temperature na ostalih primerih asinhronskih motorjev, bo potrebno numerični model umeriti. To bomo izvedli z uporabo optimizacijskega algoritma in s pomočjo rezultatov meritev na asinhronskem motorju, ki smo jih pridobili v Laboratoriju za električne stroje na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. V kolikor bo analiza pokazala, da je numerični model smiseln, bo to v prihodnosti velika pomoč pri načrtovanju novih asinhronskih motorjev, saj bomo lahko že pred fizično izdelavo poznali temperaturne spremembe. Vsa dela v zvezi z magistrsko nalogo so bila opravljena v Laboratoriju za osnove in teorijo v elektrotehniki na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru.
Ključne besede: asinhronski motor, toplotna prevodnost, toplotna prestopnost, optimizacija, metoda končnih elementov
Objavljeno: 07.07.2016; Ogledov: 564; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici