| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 268
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Varivost novejših toplotno odpornih materialov in njihova uporaba v termoenergetskih objektih : diplomsko delo
Luka Ferlež, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo analizirali vplive parametrov varjenja na kakovost zvara, pri varjenju temperaturno odpornega jekla X10CrVMoNb9-1 (P91).Izvedli smo mobilne in laboratorijske meritve trdote (po Vickersu) v osnovnem materialu in v varu, izvedeli smo tudi natezni preizkus preko vara. Meritve smo izvedeli na štirih vzorcih, ki so bili iz proizvodnje izločeni, zaradi neustreznih trdot in pomanjkljivega nadzora nad samim varjenjem. Pridobljene rezultate smo primerjali s tistimi zapisanimi v pristojnih standardih. V diplomski nalogi pa smo tudi analizirali vplive temperature in časa na odpornost jekla P91 proti lezenju, ter vpliv toplotne obdelave pred in po varjenju.
Ključne besede: jeklo X10CrVMoNb9-1, parametri varjenja, trdota, natezni preizkus, odpornost proti lezenju, TVP, toplotna obdelava
Objavljeno v DKUM: 06.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

2.
Integracija fotonapetostnih sistemov in toplotnih črpalk v nizkonapetostno omrežje : diplomsko delo
Iztok Goltnik, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na analizo vključevanja sončnih elektrarn in toplotnih črpalk v nizkonapetostno omrežje. V prvem delu so predstavljeni opisi elektroenergetskega omrežja, sončnih elektrarn, toplotnih črpalk in transformatorskih postaj. Nadaljevanje dela obsega analizo simulacij obratovalnih stanj nizkonapetostnega omrežja pri različnih scenarijih, kjer je različno število sončnih elektrarn in toplotnih črpalk vključeno ali izključeno. Analizirana so obratovalna stanja za tri dni v letu 2022. Simulacije so izvedene na modelu nizkonapetostnega omrežja Brezja, zasnovanega v programskem orodju Matlab Simulink. Kriterij za obremenitev omrežja je odstopanje amplitudne napetosti izven optimalnega območja delovanja.
Ključne besede: Merilno mesto, nizkonapetostno omrežje, sončna elektrarna, toplotna črpalka, transformatorska postaja.
Objavljeno v DKUM: 13.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (4,11 MB)

3.
Uporaba visokotemperaturne toplotne črpalke za ogrevanje rastlinjakov : diplomsko delo
Almina Sarajlić, 2024, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je prikazati primer ogrevanja rastlinjaka s pomočjo visokotemperaturne toplotne črpalke, ki je zasnovana za zagotavljanje optimalne energetske učinkovitosti in zmanjšanje vpliva na okolje. V prvem koraku je izračunana projektna toplotna moč za rastlinjak, kar vključuje analizo potreb po ogrevanju in izračun toplotnih izgub. Na podlagi teh izračunov je nato dimenzioniran sistem ogrevanja, ki vključuje izbiro ustrezne toplotne črpalke. Ta mora biti dovolj zmogljiva, da zagotovi stabilno in učinkovito ogrevanje rastlinjaka skozi vse leto, tudi v najbolj zahtevnih pogojih. V zadnjem delu naloge so določeni investicijski stroški celotnega projekta, ki vključujejo stroške nakupa, namestitve in vzdrževanja sistema ogrevanja, s ciljem oceniti ekonomsko vzdržnost in dolgoročno koristnost takšnega sistema.
Ključne besede: visokotemperaturna toplotna črpalka, ogrevanje rastlinjakov, rastlinjak, toplotne izgube, obnovljivi viri energije
Objavljeno v DKUM: 11.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

4.
Daljinsko ogrevanje hiš s pomočjo geotermalne energije : diplomsko delo
Elena Majstorović, 2024, diplomsko delo

Opis: Obnovljivi viri energije imajo ključni pomen za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kar pomeni, da jih lahko trajnostno uporabimo. V prihodnosti bo z razvojem tehnologije omogočena boljša izraba naravnih virov in se pričakuje njihova vse večja uporaba. S tem se tudi povečuje energetska varnost držav. V diplomskem delu smo opisali značilnost rabe geotermalne energije, toplotnih črpalk ter sistema za daljinsko ogrevanje. Slovenija ima veliki potencial za izrabo geotermalne energije zaradi svojih geoloških lastnosti. Analize so pokazale, da so najugodnejše razmere za izkoriščanje geotermalne energije na območju severovzhodne Slovenije, kjer so termalni in termomineralni vrelci in vrtine. V diplomskem delu smo tudi predstavili, kolikšna je poraba geotermalne energije ter daljinskega sistema za ogrevanje v svetu in Sloveniji. Cilj diplomske naloge je prikaz učinkovitega sistema ogrevanja s pomočjo geotermalne energije in visokotemperaturne toplotne črpalke, ki glede na opravljene ekonomske analize omogoča veliki letni prihranek.
Ključne besede: geotermalna energija, daljinsko ogrevanje, toplotna črpalka, toplotna moč, ekonomska analiza
Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)

5.
Uporaba visokotemperaturne toplotne črpalke za daljinsko hlajenje hiš : diplomsko delo
Anđela Turudić, 2024, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstavitev daljinskega sistema za hlajenje stanovanjskih objektov, ki deluje s pomočjo visokotemperaturne toplotne črpalke. Diplomsko delo vsebuje tudi energetski izračun hladilne in toplotne obremenitve objektov, saj se lahko poleg hlajenja poleti uporablja tudi za ogrevanje pozimi. Informativna hladilna in toplotna moč sta prikazani tudi s pomočjo programa »Knauf Insulation Energija 2017«. Na podlagi rezultatov smo dimenzionirali visokotemperaturno toplotno črpalko voda/voda. Ena izmed prednosti tega hladilnega sistema v primerjavi s klimatskimi napravami je enakomernost temperature celotnega hlajenega prostora. Glede na to, da moramo prenehati z izkoriščanjem uporabe premoga tudi za ogrevalne sisteme, bi bil naš sistem s toplotno črpalko ena izmed boljših rešitev za naselja, ki uporabljajo ta energent. Na koncu dela smo predstavili analizo stroškovne učinkovitosti.
Ključne besede: toplotna črpalka, hladilni sistemi, daljinsko hlajenje, obnovljivi viri energije
Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (4,93 MB)

6.
Vpliv stopnje odprtja ekspanzijskega ventila na delovanje parno-kompresijskega sistema s toplotno črpalko : diplomsko delo
Meldin Huseinović, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bil preučen vpliv različnih stopenj odprtja ekspanzijskega ventila na delovanje parno-kompresijskega sistema v sušilnem aparatu s toplotno črpalko. Rezultate smo tudi primerjali z obstoječim sistemom, ki uporablja kapilarno cev kot dušilni element. Rezultati so pokazali, da stopnja odprtja ekspanzijskega ventila pomembno vpliva na tlačno razmerje ter temperature hladilnega sredstva in procesnega zraka. Najboljši rezultat za sistem z ekspanzijskim ventilom smo imeli pri najmanjši stopnji odprtja, pri kateri so bile dosežene najnižje vrednosti porabe energije in najkrajši čas sušenja. Kljub temu je bil obstoječi sistem s kapilaro energijsko bolj učinkovit. Kot posledico manjše porabe energije je čas sušenja daljši.
Ključne besede: parno-kompresijski sistem, toplotna črpalka, dušilni element, ekspanzijski ventil, kapilarna cev
Objavljeno v DKUM: 07.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (5,41 MB)

7.
Uporaba obnovljivih virov energije za proizvodnjo toplotne energije v Šaleški dolini : magistrsko delo
Dejan Završnik, 2024, magistrsko delo

Opis: Cene energentov po svetu strmo rastejo. Tudi v Šaleški dolini in v Komunalnem podjetju Velenje smo se začeli soočati z težavo višanja cen energije. Prav tako so okoljevarstvene zahteve vedno višje. Aktualna problematika v Šaleški dolini je zaprtje Premogovnika Velenje. S tem so se odprla vprašanja glede zagotavljanja količine potrebne toplotne energije in redne dobave le-te. Prav tako je neznanka cena toplotne energije iz Termoelektrarne Šoštanj. Naslednja zahteva je nov zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) za učinkovito daljinsko ogrevanje. V tem zaključnem delu smo predstavili trenutno stanje daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini. Nadaljevali smo z predstavitvijo razpoložljivih energetskih virov v Šaleški dolini. Sem spadajo OVE s kotlovnico na lesno biomaso in SPTE na lesno biomaso, OVE sončne energije, termična obdelava komunalnih odpadkov, odpadna toplota iz industrijskih in komunalnih sistemov, geotermalna energija in energija jezer v Šaleški dolini. Prav tako smo določili možne mikro lokacije za postavitev teh obnovljivih proizvodnih virov toplote. Potem smo pogledali možnost vgradnje hranilnikov toplotne energije v sistem daljinskega ogrevanja. Pojavljajo se potrebe po hitri regulaciji elektroenergetskih omrežij, ki jih ustvarja povečana proizvodnja električne energije iz OVE. Podrobno smo si ogledali možnost koriščenja nizkocenovne električne energije s hitro odzivnimi in visoko napetostnimi elektrodnimi kotli. Preračunali smo potrebne moči in jih integrirali v sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, kogeneracija, biomasa, visoko napetostni katodni kotli, toplotna energija
Objavljeno v DKUM: 29.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,85 MB)

8.
Izkoriščanje odpadne toplote kompresorske postaje za ogrevanje sanitarne vode : diplomsko delo
Nejc Pritržnik, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vijačni kompresor v kompresorski postaji Premogovnika Velenje d. o. o. Glavni cilj diplomskega dela je ugotoviti, če je mogoče toplotno energijo, ki se generira pri delovanju vijačnega kompresorja, uporabiti za segrevanje sanitarne vode do vsaj 65 °C. Večji del odpadne toplote se pri delovanju vijačnega kompresorja prenese na hladilno olje, preko katerega lahko v ploščnem toplotnem prenosniku to energijo uporabimo za segrevanje sanitarne vode. Z izvedbo eksperimentalnih meritev na samemu vijačnemu kompresorju smo dobili realni vpogled, da lahko segrejemo vodo nad 65 °C in dosežemo maksimalno toplotno moč 94 kW in tako potrdimo postavljene hipoteze. Po opravljenih eksperimentalnih meritvah smo le te podkrepili s teoretičnim inženirskim izračunom ploščnega prenosnika toplote. Ugotovili smo, da je ujemanje zadovoljivo, kar potrjuje, da teoretični izračun sledi eksperimentalnim meritvam in lahko služi kot model za napovedovanje izkoriščanja toplotne energije pri različnih pogojih obratovanja.
Ključne besede: vijačni kompresor, ploščni toplotni prenosnik, odpadna toplota, sanitarna voda, eksperimentalne meritve, toplotna moč, teoretični izračun, računski model
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

9.
Vpliv količine hladilnega plina na karakteristiko delovanja toplotne črpalke : diplomsko delo
Vid Pikelj, 2024, diplomsko delo

Opis: Pri praktičnem delu s toplotnimi črpalkami in klimatskimi napravami se pojavlja vprašanje, v kolikšni meri ima količina plina vpliv na delovanje in karakteristike toplotne črpalke. V delu je najprej predstavljen teoretični del toplotnih črpalk, njeno delovanje in uporaba. V eksperimentalnem delu smo pripravili toplotno črpalko in jo hidravlično ter elektronsko povezali z zalogovnikom. Tako smo naredili eksperimentalno analizo, pri kateri smo s toplotno črpalko greli sanitarno vodo v zalogovniku z volumnom 100 L. Pri tem smo spremljali različne parametre s temperaturnimi in tlačnimi senzorji. Z analizo podatkov smo razbrali, da ima toplotna črpalka pri manjši polnitvi: nižje grelno število, nižje tlake in temperature uparjanja. Prav tako pa se zaradi daljšega gretja sanitarne vode dvigne tudi poraba električne energije. S temi rezultati smo ugotovili, da manjša polnitev količine plina poslabša vse zgoraj naštete karakteristike.
Ključne besede: toplotna črpalka, hladilni plin, karakteristike delovanja toplotne črpalke, grelno število, eksperiment
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (3,98 MB)

10.
Primerjava toplotnih črpalk z različnim hladilnim medijem
Blaž Vesenjak, 2024, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je z računalniškimi simulacijami pridobiti rezultate, ki omogočajo primerjavo ključnih parametrov, kot so hladilni medij, pretoki snovi, koeficient učinkovitosti (COP) in stroški. Cilj je pomagati podjetjem in uporabnikom toplotnih črpalk pri izbiri najustreznejše naprave za njihove potrebe. Toplotne črpalke so ključne tako za stanovanjske objekte, kjer zagotavljajo udobje in toploto, kot tudi za industrijo, kjer se uporabljajo za različne procese, kot so ogrevanje materialov, destilacija in koncentriranje raztopin. Pri izbiri hladilnega medija smo upoštevali več dejavnikov, zlasti okoljske vplive, saj smo želeli delati s snovmi, ki bodo v prihodnosti še vedno dovoljene. Preverili smo njihovo vnetljivost, toksičnost ter vrednosti ODP in GWP, ki so ključne za določanje podnebnih vplivov. Eksperimentalni del naloge je bil večinoma izveden s pomočjo programske opreme Aspen Plus, kjer smo izvajali simulacije različnih toplotnih črpalk in analizirali njihove rezultate. Pri osnovnih simulacijah smo fiksirali masni pretok vode pri 1000 kg/h in simulacije optimizirali glede na hladilno sredstvo pri treh različnih temperaturnih režimih izstopne vode (40 °C, 50 °C in 60 °C). Prva analiza je pokazala, da so hladilni mediji z nižjimi masnimi pretoki učinkovitejši pri prenosu toplote, kar vpliva na celotno učinkovitost toplotnih črpalk. Pri analizi občutljivosti pa smo ugotovili, da je COP na splošno višji pri nižjih izstopnih temperaturah vode, optimalen pretok grelne vode pa zagotavlja najboljše ravnovesje med prenosom toplote in energijsko porabo, kar vodi do najvišjega COP.
Ključne besede: subkritična toplotna črpalka, transkritična toplotna črpalka, hladilni medij, koeficient učinkovitosti, okoljski vplivi
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 19; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici