| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Poznavanje električne mobilnosti v Sloveniji
Karmen Enci, 2020, diplomsko delo/naloga

Opis: Prometni sektor je eden izmed največjih proizvajalcev onesnaževal, ki imajo na okolje zelo negativen vpliv. Škodljivi izpusti v ozračje, kot so toplogredni plini, emisije in škodljivi delci, so v veliki meri vir človekovega delovanja na okolje. Človeška miselnost, vedenje in ravnanje so tako ključni akterji tako pri povečevanju kot tudi pri zmanjševanju obremenjevanja okolja. V diplomskem delu bomo obravnavali električno mobilnost, ki je kot rešitev enega izmed pomembnejših razvojnih izzivov, s katerimi se srečujemo v 21. stoletju, kako negativne učinke onesnaževal na okolje zmanjšati, postala pomembno sredstvo trajnostnega razvoja. V raziskavi pričujoče diplomske naloge bomo z uporabo anketne metode raziskovanja analizirali poznavanje električne mobilnosti v Sloveniji na osnovi anketiranja vzorca več kot 500 polnoletnih voznikov in uporabnikov osebnih avtomobilov v Sloveniji, da bi ugotovili, kakšen je trenutni potencial za uveljavitev električne mobilnosti v Sloveniji.
Ključne besede: električna mobilnost, električna vozila, e-vozila, promet, trajnostni razvoj, toplogredni plini, trdni delci, globalno segrevanje, učinek tople grede
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 358; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

2.
Primerjalna analiza pristopov zmanjševanja emisij CO2 v podjetjih
Milena Pogorevc, 2016, magistrsko delo

Opis: Hiter razvoj tehnologij in potrošniški način življenja prinašata velika tveganja podnebnih sprememb v globalnem okolju, zaradi česar je potrebno zmanjšati emisije toplogrednih plinov, ki neposredno vplivajo na učinek tople grede in s tem prispevajo h globalnemu segrevanju ter vplivajo na podnebni sistem. Globalno prizadevanje za zniževanje emisij toplogrednih plinov in trajnostni razvoj sta postali poglavitni nalogi politike Evropske unije v boju proti podnebnim spremembam. V nalogi predstavljamo razsežnost problema podnebnih sprememb, mednarodno prizadevanje za reševanje podnebnih sprememb ter različne pristope za zmanjševanje emisij CO2 oziroma toplogrednih plinov v podjetjih. Podrobneje predstavljamo sistem Evropske unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov v Sloveniji in določevanje ogljičnega odtisa za organizacijo. V empiričnem delu smo opravili celovito oceno dveh pristopov zniževanja emisij CO2 oziroma toplogrednih plinov: sistema za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov v Evropski uniji in določevanja ogljičnega odtisa za organizacije. Na podlagi opravljenih SWOT analiz smo opravili primerjalno analizo obeh pristopov ter preučili, kako se pristopa medsebojno dopolnjujeta. Ogljični odtis organizacije ponazarja količine emisij CO2 in drugih toplogrednih plinov, ki jih neposredno ali posredno povzroča organizacija. Predstavlja prostovoljni instrument, s katerim organizacije zmanjšujejo svoj negativni vpliv na okolje. Zaradi velike razsežnosti problema podnebnih sprememb postaja v zadnjih letih vse bolj priljubljen. Iz rezultatov opravljene ekstrapolacije trenda, ki se sicer lahko, zaradi zunanjih dejavnikov, tudi spremeni, smo ob določenih omejitvah glede dostopnosti podatkov napovedali naraščanje poročanja o emisijah toplogrednih plinov tudi v prihodnosti. Sistem za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov v Evropski uniji, ki za nekatera podjetja predstavlja obvezen pristop za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, trenutno zaradi nizke cene emisijskih kuponov ni zadostni spodbujevalec za naložbe v nizkoogljične tehnologije. Nizka cena kuponov je tudi v preteklosti za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov v Evropski uniji predstavljala za sistem veliko težavo. Na podlagi izsledkov opravljene raziskave o preverljivosti in primerljivosti pridobljenih podatkov obeh pristopov ugotavljamo, da je za zagotovitev preverljivih in primerljivih pridobljenih podatkov in s tem širšo uporabo rezultatov posameznih pristopov potrebno natančno določiti metodologijo za izvajanje posameznega pristopa. Področje sistema za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov v Evropski uniji je zakonsko urejeno, z uveljavljeno metodologijo, ki zagotavlja preverljive in primerljive podatke. Za izračun ogljičnega odtisa so bile na mednarodni ravni na različnih ravneh razvite številne metodologije in modeli, zato je potrebno za preverljive in primerljive rezultate natančno in jasno določiti merila, predpostavke in omejitve za njegov izračun. Eden najbolj uveljavljenih standardov, ki daje podrobna navodila o metodah izračuna, je GHG Protocol: A corporate accounting and reporting standard. Oba preučevana pristopa se medsebojno sinergijsko dopolnjujeta ter ob natančnem in doslednem izvajanju uspešno pripomoreta k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v organizaciji.
Ključne besede: podnebne spremembe, toplogredni plini, ogljični odtis organizacije, sistem za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov v Evropski uniji, SWOT analiza
Objavljeno: 12.12.2016; Ogledov: 1026; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

3.
ZMANJŠEVANJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV IN TRGOVANJE Z EMISIJSKIMI KUPONI
Andreja Plazovnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v EU z emisijskimi shemami. Zanimalo nas je ali bo EU dosegla zastavljeni kratkoročni podnebni cilj 20 % zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020. Pri iskanju odgovora na to vprašanje smo proučili zastavljeno podnebno politiko EU in najpomembnejši mehanizem za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v EU, to je sistem trgovanja z emisijskimi kuponi. Pri tem nas je zanimalo kaj je vplivalo na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v obdobju 2005-2012, kateri so bili največji problemi pri zmanjševanju emisij in kako še bo EU zmanjševala emisije toplogrednih plinov do leta 2020, da bo dosegla zastavljeni kratkoročni podnebni cilj. Trgovanje z emisijskimi kuponi je razdeljeno v tri časovna obdobja, ki so trajala od 2005 do 2007, od 2008 do 2012 in od 2013 do 2020. V prvem trgovalnem obdobju se je EU soočala z začetnimi težavami pri vzpostavitvi potrebne infrastrukture, z veliko volatilnostjo cen ogljika in s presežkom emisijskih kuponov ob koncu trgovalnega obdobja. V drugem trgovalnem obdobju je EU uspela zpostaviti bolj stabilne cene ogljika, vendar je gopodarska kriza v letu 2009 prispevala k manjšim emisij toplogrednih plinov in znova k presežku emisijskih kuponov ob koncu trgovalnega obdobja. V tretjem trgovalnem obdobju, ki se je pričelo izvajati v 2013, EU išče rešitve za problem kopičenja presežka emisijskih kuponov, ki se bo kot kaže, nadaljeval tudi v naslednjem trgovalnem obdobju.
Ključne besede: toplogredni plini, EU, trgovanje z emisijami
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 941; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

4.
Model umeščanja bioplinskih projektov v okolje - predlog za dosego energetskih ciljev za bioplin do 2020
Jana Hudernik, 2015, magistrsko delo

Opis: Bioplinske elektrarne so naprave, ki iz bioplina proizvajajo zeleno energijo. Spadajo med najbolj inovativne in najbolj čiste tehnologije na obnovljive vire energije. Ker ta tehnologija pri procesu izgradnje in procesu delovanja ne povzroča negativnih vplivov na okolje, hkrati pa predeluje organske odpadke živalskega in rastlinskega izvora, ter s preprečevanjem uhajanja toplogrednih plinov zmanjšuje onesnaževanje ozračja, po kriterijih ustreza poimenovanju zelena tehnologija. Tehnologija pridobivanja bioplina sega daleč v zgodovino. V neuradnih virih je mogoče zaslediti, da uporaba bioplina sega vse do 10. stoletja pred našim štetjem v Asirijo. Viri ga omenjajo tudi v 16. stoletju našega štetja v Perziji. Podrobnejše raziskave o koristi pridobivanja bioplina so se pričele v 17. stoletju. Prva bioplinska naprava je bila postavljena v 19. stoletju v Bombaju. Sodobna bioplinska tehnologija, ki jo danes poznamo se je v Evropi razvijala v zadnjih 60 letih, ki se nadgrajuje ter izboljšuje še naprej. V Sloveniji so prve bioplinske elektrarne bila zgrajene v letu 2002. Kmetijska bioplinska elektrarna nazivnih moči med 30 in 250 kW je za slovensko agrarno okolje, glede na velikost kmetij ter njihove razpoložljive pridelovalne površine, najprimernejša. Večje zanimanje ter izgradnja teh projektov bi ob močno upadajočem trendu pridelave pridelkov za prehransko samooskrbo na slovenskem podeželju lahko preprečilo nadaljnje opuščanje pridelovalnih površin ter omogočilo ponovno oživitev kmetijskih panog. Bioplinska naprava kot dodatna panoga na kmetiji nudi dodaten prihodek, hkrati zmanjšuje stroške za električno energijo, plin ali toplotno energijo. Pri tem nudi brezplačno toplotno energijo in možnost gojenja kultur, ki zahtevajo dodatno ogrevanje ali za nadaljnjo prodajo v mrežo daljinskega ogrevanja za ogrevanje drugih objektov. Predelani organski ostanki zaradi svoje sestave predstavljajo visokokakovostno naravno gnojilo, ki z uporabo omogoča kvalitetne pridelke. Proces anaerobne fermentacije je v gnojilu zmanjšal vsebnost patogenih organizmov in uničil semena plevela, kar preprečuje prenašanje bolezni in plevela v rodovitno zemljo in ji omogoča boljšo kakovost. Kljub prednostim, ki jih ti projekti omogočajo, so se na slovenskem podeželju zelo slabo razvili, saj trenutno ne beležimo niti ene kmetijske bioplinske naprave nazivne moči do 50 kW. Vzrok so na eni strani visoki investicijski in obratovalni stroški, na drugi pa slabi kreditni pogoji bančnih programov. Dodatni zaviralec je podporna shema, ki kmetijskih mikro projektov ne podpira na učinkovit način. Model umeščanja projektov mikro bioplinskih naprav bo izpostavil ključne korake, ki so potrebni za nastanek sprememb v smeri povečevanja interesa in številnejše izvedbe projektov mikro bioplinskih naprav na slovenskih kmetijah.
Ključne besede: Bioplin, mikro bioplinske elektrarne, obnovljivi viri energije, zelene tehnologije, zelena energija, podnebne spremembe, toplogredni plini.
Objavljeno: 10.02.2016; Ogledov: 1011; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

5.
UKREPI DRŽAV NA PODROČJU ZMANJŠEVANJA EMISIJ FLUORIRANIH TOPLOGREDNIH PLINOV
Danko Medved, 2015, diplomsko delo

Opis: Zaradi vse večje koncentracije toplogrednih plinov v ozračju, ki so posledica industrijskega razvoja zadnjih nekaj desetletij, ima učinek tople grede vedno večji negativni vpliv na življenje na Zemlji. K učinku tople grede še bolj prispevajo močni fluorirani toplogredni plini z velikokrat večjim potencialom globalnega segrevanja v primerjavi z naravnimi toplogrednimi plini. To pomeni, da imajo lahko tudi majhne koncentracije teh plinov v ozračju velik vpliv na globalne temperature. Problem globalnega segrevanja je dolgo časa bil zanemarjen v današnjih razvitih državah, ki so s svojim pospešenim razvojem največ prispevale k onesnaževanju okolja, katerega negativne posledice čuti danes celotno človeštvo. Z istim problemom se danes soočajo tudi države v razvoju, pri katerih dodaten problem predstavlja pritisk razvitih držav za sprejemanje novih okoljskih standardov in zakonov. Javnost je rabila dolgo časa, da naredi konkretne korake glede zmanjševanja emisij, ne samo fluoriranih, ampak vseh toplogrednih plinov. Leta 1987 je bil sprejet Montrealski sporazum o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, in zajema CFC in HCFC, ki poleg uničevanja ozona prispevajo k učinku tople grede. 10 let kasneje je bil sprejet Kjotski protokol, ki zajema ostale fluorirane toplogredne pline (HFC, PFC in SF6), in poskuša s pomočjo svojih mehanizmov znižati stroške državam na področju zmanjševanja toplogrednih plinov. Evropska unija in njene države članice trenutno sprejemajo različne regulativne ukrepe za nadzor emisij fluoriranih toplogrednih plinov, s katerimi naj bi zmanjšali emisije teh plinov za 2/3 do leta 2030 v primerjavi z letom 2014.
Ključne besede: globalno segrevanje, fluorirani toplogredni plini, Montrealski protokol, Kjotski protokol, tržni mehanizmi, regulativa Evropske Unije
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 836; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

6.
Africa and the carbon cycle
2011, zbornik

Ključne besede: ogljik, toplogredni plini, emisije, vegetacija, globalno segrevanje, Afrika
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 452; Prenosov: 32
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Vpliv sodobnega ravnanja z odpadki na zmanjševanje emisij CO2
Katja Polanec, 2013, magistrsko delo

Opis: Učinkovito ravnanje z odpadki je ena izmed ključnih nalog na področju varstva okolja. Hitro naraščanje količin odpadkov, negativni vplivi na vse elemente okolja, porast okoljske zavesti v širši javnosti, predvsem pa stremenje k ohranitvi človeštva, so pripeljali do hitrih sprememb na področju ravnanja z odpadki; le-te pa se odslikavajo v obliki intenzivnih političnih manifestov, implementacij zakonodaje ter tehnično-tehnoloških rešitev koristne izrabe odpadkov. Rešitev učinkovitega ravnanja z odpadki po posameznih segmentih (zbiranje, transport, predelava in obdelava ter končno odstranjevanje) je prehod na integralne koncepte ravnanja z odpadki, kar pomeni, da se lahko na vsakem koraku s pametnim pristopom prihranijo tako količine odloženih odpadkov, kakor tudi emisije CO2. V magistrskem delu smo podrobno predstavili in analizirali prispevek sodobnega ravnanja z odpadki k zmanjšanju emisij CO2 v ozračje. Opravili smo pregled energijske vrednosti alternativnih goriv iz nenevarnih odpadkov in dobljene rezultate primerjali z energijsko vrednostjo primarnega energenta. Rezultati primerjave so bili kot osnova za oceno prihranka primarnega energenta za proizvodnjo energije ter količino prihranjenih emisij CO2. Izvedli smo tudi analizo vseh vrst odpadkov in njihovih masnih tokov, ki so namenjeni v snovno predelavo oz. recikliranje ter ocenili njihov potencial za prihranek emisij CO2 zaradi njihove ponovne uporabe in s tem zmanjšanja količin novo izdelanih surovin in/ali izdelkov, ki se po uporabi spremenijo v odpadke. V ocenjevalnem modelu sodobnega ravnanja z odpadki smo upoštevali vse posamezne segmente ravnanja z njimi. Vsebino dela pa utemeljili še z evropsko in slovensko zakonodajo s področja trajnostnega razvoja in celovitega obvladovanja odpadkov. Za nadaljnje izboljšanje pozitivnih trendov obvladovanja odpadkov v Sloveniji smo preučili dobre prakse iz okoljsko najbolj razvitih evropskih držav ter jih poskušali v obliki priporočil in navodil prenesti v slovensko prakso.
Ključne besede: trdni komunalni odpadki, toplogredni plini, ogljikov dioksid, metan, energijska izraba, snovna izraba, odlaganje
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 2324; Prenosov: 116
URL Povezava na celotno besedilo

8.
OGLJIČNI ODTIS FINANČNIH USTANOV
Marina Krošel, 2012, diplomsko delo

Opis: Ogljični odtis je v svetu vse bolj razširjen in tudi pri nas že uporabljen izračun, ki ga uporabljajo tako podjetja, organizacije, vladne in javne ustanove. Zaradi vedno večjega zavedanja vseh negativnih posledic, ki jih toplogredni plini puščajo za sabo, pa ogljični odtis pridobiva tudi na pomembnosti. Za izračun le-tega so predpisani standardi, ki se uporabljajo, sekundarne baze podatkov, načini poročanja izračunov in komuniciranja z javnostjo. Zavedati se moramo tudi pomanjkljivosti, ki jih ogljični odtis nosi s sabo, in sicer, da ta izračun upošteva le delček negativnih vplivov emisij na okolje. V diplomskem delu sem opredelila zahteve nizkoogljične družbe in gospodarstva, opisala vire nastajanja toplogrednih plinov ter njihov vpliv na okolje, opisala metodologijo določevanja ogljičnega odtisa, ugotovila pomen le-tega za podjetja in druge organizacije, primerjala ogljična odtisa dveh bank in ugotovila zakaj prihaja do razlik med njima. S tem sem potrdila hipoteze, da je ogljični odtis odvisen od velikosti finančne institucije, razširjenosti e-poslovanja banke, da je cena okoljskih dajatev, ki jo institucija plačuje odvisna od države, v kateri se nahaja, da bo ogljični odtis v prihodnje vse bolj razširjen, da imajo institucije kot so banke, največji delež izpustov toplogrednih plinov zaradi mobilnosti, ogrevanja v kurilni sezoni in razsvetljave ter da je možno tudi v bankah zmanjševati ogljični odtis z različnimi ukrepi. S primerjalno analizo Svetovne banke in Evropske investicijske banke je bila ugotovljena pomembnost točnosti uporabe podatkov pri izračunavanju ogljičnega odtisa, primerjave metod izračunavanja, interpretacije rezultatov in možni načini zmanjševanja toplogrednih plinov.
Ključne besede: Nizkoogljična družba, ogljični odtis, toplogredni plini, finančne ustanove
Objavljeno: 16.10.2012; Ogledov: 2325; Prenosov: 406
.pdf Celotno besedilo (516,00 KB)

9.
10.
Toplogredni plini in promet
Stanislav Božičnik, 2007, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: toplogredni plini, eksterni stroški, transport, vpliv na okolje, prometne dovolilnice
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 2552; Prenosov: 70
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici