1. Clostridioides difficile in bakterije iz skupine Bacillus cereus v iztrebkih voluharicUrsulla Krautberger Balažić, 2023, magistrsko delo Opis: Bacillus cereus je Gram-pozitivna aerobna sporogena bakterija. Različni sevi B. cereus so si tako fenotipsko, kot v sekvencah genomov precej podobni z nekaterimi drugimi vrstami rodu Bacillus, zato jih skupaj uvrščamo v skupino B. cereus. Zaradi širokega temperaturnega optimuma je vsesplošno razširjena v naravnem okolju in naseljuje različne ekološke niše. Primerno okolje za rast in razvoj predstavljajo tudi prebavila žuželk in sesalcev. B. cereus povzroča tudi okužbe pri ljudeh. Pri okužbah so pomembni sevi, ki imajo gene za emetični in/ali diarealni toksin. Bakterija Clostridioides difficile je Gram-pozitivna oportunistična anaerobna bakterija, ki povzroča bolezni tako pri ljudeh, kot živalih. Razširjena je po vsem svetu. Okužba s C. difficile povzroča vnetje debelega črevesa in drisko, vendar samo pri osebah s porušeno črevesno mikrobioto. Razen pri človeku, jo najdemo v prebavilih mnogih živalskih vrst, tudi pri glodavcih. Ker so glodavci in žužkojedi v bližini človeških bivališč precej pogosti, prebavila voluharic pa predstavljajo rezervoar bakterije B. cereus, smo v nalogi ugotavljali ali in v kolikšnem deležu so te bakterije prisotne v prebavilih voluharic, v naši geografski regiji. Ugotovili smo, da je pojavnost bakterije B. cereus visoka. Iz 20 pobranih vzorcev smo izolirali 54 bakterijskih sevov B. cereus. Od tega smo jih 41 identificirali kot B. cereus sensu lato in 13 kot B. cereus sensu stricto. Seve identificirane kot B. cereus in sorodne seve (skupine B. cereus) smo testirali na prisotnost diarealnega ali emetičnega toksina. V večini sevov (39 izmed 45 testiranih) je bil prisoten diarealni toksin, ki se je pojavil pri 38 izoliranih sevih, medtem, ko pri nobenem sevu nismo zaznali emetičnega toksina.
Poleg tega smo iskali tudi bakterijo C. difficile, ki je bila v Sloveniji že opisana pri različnih živalih, prsti in v vodi, ne pa še pri glodavcih. Bakterijo C. difficile smo potrdili samo v enem izmed vzorcev fecesa.
Ključne besede: Clostridioides difficile, skupina Bacillus cereus, voluharice, prebavni trakt, spore, toksini
Objavljeno v DKUM: 13.04.2023; Ogledov: 564; Prenosov: 54
 Celotno besedilo (1,59 MB) |
2. Rožnice (Rosaceae) v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru in cianogeni glikozidi2022 Opis: Monografija je nastala v okviru projekta ŠIPK z naslovom »Cianogeni glikozidi v rastlinah iz družine rožnic na območju nekdanjega grajskega vrta«. Delo bralcu predstavi Botanični vrt Univerze v Mariboru, zgodovino vrta in povezavo z rožnicami. Na kratko so opisani posamezni deli vrta, rožni vrt, vsebuje morfologijo vrtnic, njihovo zgodovino in delitev, dogodke na temo vrtnic in popis vrtnic v rozariju botaničnega vrta. Predstavljene so nekatere bolj (jabolka, hruške, maline, jagode) in manj (kutina, šipek, skorš, robide, aronija, šmarna hrušica, nešplja, plahtica, srčna moč, glog) znane užitne rožnice. Ker veliko rastlin iz družine rožnic uporabljamo v vsakdanji prehrani, gradivo vključuje tudi zbirko receptov in predstavi zdravju škodljive cianogene glikozide in postopke, s katerimi lahko določimo njihove vsebnosti v živilih. Zaključi se z delovnimi listi za spoznavanje rožnic in raziskovanje cianogenih glikozidov, namenjenim šolarjem, dijakom, študentom in drugim obiskovalcem vrta.
Ključne besede: rožnice (Rosaceae), vrtnice, naravni toksini, cianogeni glikozidi, QR koda, didaktična gradiva
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 1045; Prenosov: 147
Celotno besedilo (23,17 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Vpliv netoksinogenega seva bakterije Clostridium difficile s hemolitično aktivnostjo na morfologijo celic mišjih fibroblastovNatalija Pungerl, 2011, diplomsko delo Opis: Bakterija Clostridium difficile je normalno prisotna v naravi in prebavilih sesalcev. Je po Gramu pozitivna, anaerobna, sporogena bakterija. Spore so zelo odporne proti izsuševanju, kemikalijam ter ekstremnim temperaturam. Najpogosteje se okužijo starejši hospitalizirani ljudje, ki se jim poruši ravnovesje v črevesni flori, običajno zaradi daljšega zdravljenja z antibiotiki. Sevi, ki povzročajo bolezen, proizvajajo toksine, med katerimi sta najpomembnejša toksin A in toksin B.
V diplomski nalogi smo se osredotočili na vpliv netoksinogenih sevov bakterije Clostridium difficile s hemolitično aktivnostjo na citoskelet mišjih fibroblastov. V raziskavi smo uporabili celice McCoy, ki smo jih tretirali s supernatantom, barvali aktinske filamente in jedra ter opazovali učinek na aktinskem citoskeletu s konfokalnim mikroskopom.
Ugotovili smo, da je prišlo pri celicah tretiranih s supernatantom s hemolitično aktivnostjo do določenih sprememb, predvsem na aktinskem citoskeletu, medtem ko na jedrih ni bilo večjih razlik. Spremembe so bile vidne na aktinskih filamentih, ki so bili prekinjeni in združeni v skupke.
Ključne besede: Clostridium difficile, aktinski filamenti, celice McCoy, konfokalni mikroskop, supernatant, toksini
Objavljeno v DKUM: 29.02.2012; Ogledov: 3250; Prenosov: 235
Celotno besedilo (985,00 KB) |
