| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Brezžični prenos energije z dvojnim DD navitjem : doktorska disertacija
Nataša Prosen, 2022, doktorska disertacija

Opis: V tej nalogi je predstavljen razvoj nove strukture oddajnih in sprejemnih navitij za brezžični prenos energije. Razvita nova struktura navitij je zasnovana na osnovi navitij z usmerjenim magnetnim pretokom. Navitja omogočajo prenos večje gostote moči na enaki površini, kot že znana navitja. Zaradi razlike v novi strukturi navitij je bilo potrebno prilagoditi tudi sam sistem za brezžični prenos energije. Predstavljeni sta dve strukturi pretvornikov za vzbujanje navitij, ki omogočata prenos večje gostote moči. Za potrebe regulacije sistema z novo strukturo navitij, je bil izdelan linearni, malo-signalni model sistema. Na podlagi simulacije s programom Matlab, so bili izdelani in preizkušeni različni regulatorji. Načrtana sta bila regulator izhodne napetosti in regulator izhodnega toka. Na koncu je bilo delovanje nove strukture navitij preverjeno tudi na eksperimentalnem sistemu za brezžični prenos energije manjše moči. Primerjali smo izkoristek sistemov in največjo preneseno moč. Preizkusili smo integracijo tokovne in napetostne regulacije.
Ključne besede: brezžični prenos energije, induktivni prenos energije, razvoj navitij, DD navitja, večja gostota prenosa moči, napetostna in tokovna regulacija
Objavljeno v DKUM: 09.03.2023; Ogledov: 934; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (22,26 MB)

2.
IZDELAVA TELEOPERIRANEGA DVOKOLESNEGA MOBILNEGA ROBOTA Z MIKROKRMILNIKOM ARM TIVA C TM4C123
Jurij Martinc, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana izdelava laboratorijskega teleoperiranega dvokolesnega mobilnega robota. Opisano je modeliranje in konstruiranje mehanskega dela robotske mobilne platforme s programskim paketom SolidWorks ter projektiranje električnega vezja vgrajenega krmilnega sistema s programskim paketom Altium Designer. Električni pogon robota je izveden z DC motorji s H-mostiči ter s tokovno in hitrostno regulacijsko zanko na mikrokrmilniku TIVA C TM4C123. Pri snovanju regulacijske zanke smo opravili predhodne simulacije robotskega sistema v programskem paketu Matlab/Simulink. Mobilni robot je teleoperiran s haptičnim vmesnikom Novint Falcon. Komunikacija med mobilnim robotom in haptičnim vmesnikom je izvedena preko brezžičnega omrežja Wi-Fi. V diplomskem delu so predstavljene tudi eksperimentalne meritve regulacijskih odzivov.
Ključne besede: robotska mobilna platforma, tokovna regulacija, hitrostna regulacija, brezžično teleoperiranje, haptični vmesnik
Objavljeno v DKUM: 08.07.2014; Ogledov: 1969; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (5,62 MB)

3.
DOGODKOVNO VODENJE BLAC MOTORJA
Robert Horvat, 2013, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija prikazuje primer zelo robustne izvedbe tokovne regulacije BLAC motorja, izvedene po principu nelinearnega vodenja. Zaradi zahteve po zelo visoki dinamiki, in pretežni uporabi logičnih operacij, bo sistem izveden na FPGA električnem vezju. Osnova bo dvonivojska histerezna tokovna regulacija, ki jo odlikujejo robustnost, visoka dinamika in enostavna izvedba, kot tudi visoko in nekontrolirano število preklopov, ki predstavlja največjo pomanjkljivost te metode. Izvedba dogodkovnega vodenja ohranja vse odlike histerezne regulacije, hkrati pa močno zmanjša število preklopov. Takšen način tokovne regulacije zagotavlja sinusno komutacijo izvedeno s tabelo na FPGA, ki jo definira estimirana vrednost napetostnega sektorja. Dogodkovni princip tokovne regulacije zagotavlja strogo konvergenco po določilih Lyapunove funkcije. Dogodkovno vodenje omogoča tudi prediktivno vodenje, osnovano na kriterijski funkciji kvadratičnega pogreška.
Ključne besede: sinhronski motor, dogodkovno vodenje, tokovna regulacija, elektromotorni pogon, BLAC vodenje, BLDC vodenje, grafični vmesnik, končni avtomat stanj, FPGA, nadzor, emulacija mehanskega bremena, PLL filter
Objavljeno v DKUM: 12.04.2013; Ogledov: 1975; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (9,46 MB)

4.
TOKOVNA REGULACIJA ENOSTOPENJSKEGA DC-AC PRETVORNIKA
Lucijan Korošec, 30, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni razsmerniški sistemi, njihova zgradba in pomen. Podrobneje smo predstavili enostopenjski enofazni DC-AC pretvornik. Opisana je tokovna regulacija takšnega razsmerniškega sistema, s katero je mogoče pretvornik priklopiti na elektroenergetsko omrežje, pri tem pa energijo enosmernega vira na vhodu prenašati v omrežje. Pretvornik in tokovno regulacijo smo najprej načrtovali v simulacijskem programskem orodju,rezultati simulacij so podani. Izvedli smo tudi preizkuse na prototipu pretvornika, za katere so prav tako predstavljeni rezultati. Za vodenje pretvornika smo uporabili digitalni signalni procesor, za katerega smo napisali programsko kodo.
Ključne besede: enostopenjski razsmernik, DC-DC pretvornik, DC-AC pretvornik, tokovni vir, tokovna regulacija, napetostna regulacija, kaskadna regulacija, P-regulator, PI-regulator, PD-regulator, elektroenergetsko omrežje, digitalni signalni procesor, programska koda
Objavljeno v DKUM: 19.09.2011; Ogledov: 2730; Prenosov: 342
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

5.
SPICE - model enofaznega boost usmernika s korekcijo faktorja moči : diplomsko delo
Metka Teršek, 1993, diplomsko delo

Ključne besede: faktor moči, usmerniki, tokovna regulacija
Objavljeno v DKUM: 26.07.2007; Ogledov: 2206; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici