| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 89
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Organiziranje projektnega dela v podjetju Venturia d. o. o.
Blaž Debeljak, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se osredotoča na izbiro ustreznega projektnega orodja za projekte podjetja Venturia d. o. o., s področja odpraševanja in industrijske filtracije zraka. V teoretičnem delu naloge smo izvedli analizo in študijo domače ter tuje literature ter opisali različne metodologije vodenja projektov. Našteli smo najbolj pogoste funkcije in lastnosti aktualnih projektnih orodij. Za izbran, že zaključen projekt smo izdelali posnetek stanja. Zanj smo izoblikovali strukturirano členitev dela, gantogram in mrežni plan. Z njihovo pomočjo smo projekt razdelili na najmanjše enote, kar nam omogoča boljše razumevanje in lažje pripravljanje kalkulacij za projekte v prihodnosti. V aplikativnem delu naloge smo najprej izoblikovali deset kriterijev za izbiro orodja za vodenje projektov. Nato smo z metodo komparacije primerjali različna orodja, ki nam jih ponuja trg. Med primerjanimi orodji smo izbrali orodje Monday.com, ki velja za najustreznejše glede na postavljene kriterije. Menimo, da je izbira projektnega orodja ključna za izboljšanje uspešnosti v zaključevanju projektov znotraj predvidenega proračuna, v okviru dogovorjenih rokov in z uspešnim izpolnjevanjem projektnih ciljev.
Ključne besede: projektno vodenje, orodje za vodenje projektov, proces projektnega vodenja, metodologije vodenja projektov, odpraševanje in industrijska filtracija zraka
Objavljeno v DKUM: 03.07.2024; Ogledov: 77; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (4,69 MB)

2.
Vpliv povišanih vrednosti PM10 delcev v zraku na obravnavo pacientov v urgentnem centru
Maja Kramberger, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Kakovost zraka je ključnega pomena za zdravje ljudi povsod po svetu. Obremenitve onesnaženosti zraka vplivajo tudi na poslabšanje zdravstvenega stanja predvsem v okoljih, kjer je vpliv industrializacije vse višji in se vozni park vedno veča. Namen zaključnega dela je raziskati povezave med onesnaženostjo zraka z delci PM10 in povečanim obiskom bolnikov v enem izmed urgentnih centrov v Sloveniji ter s tem ugotoviti vpliv na zdravje posameznikov. Metode: Pri pripravi zaključnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo. Izvedli smo retrospektivno raziskavo, kjer smo pri teoretičnem delu uporabili opisno metodo dela. Raziskava je potekala v enem izmed urgentnih centrov v Sloveniji, kjer smo zbrali podatke tudi o vrednostih delcev PM10 iz štirih okoliških merilnih mest. Pridobljene podatke smo analizirali in obdelali z uporabo računalniškega programa IBM SPSS 22.0. Rezultati: Med pregledom in analizo podatkov nismo v nobeni izmed postavljenih hipotez opazili statistično pomembne razlike, ki bi dokazovala vpliv delcev PM10 na zdravje ljudi. Opažamo trend ob povišanih delcih PM10 povprečno več bolnikov na dan in več hospitalizacij, več smrti in več bolnikov z astmo. Ugotovili smo, da je bila povprečna vrednost delcev PM10 v letu 2020 in 2021 19,03 µg/m3. Razprava in zaključek: Signifikantnih razlik nismo ugotavljali. Ugotavljali nismo tudi večje obremenjenosti in izpostavljenosti prašnim delcem. Na opazovanem območju in času ugotavljamo 58 dni povišanih vrednosti PM10 z vključenim dvodnevnim zamikom. Minimalna dosežena vrednost PM10 je znašala 3,6 µg/m3, maksimalna pa 140,8 µg/m3.
Ključne besede: PM10 delci, onesnaževanje zraka, vpliv na zdravje, urgentni center, povečanje hospitalizacij
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 201; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

3.
Iskanje skritih informacij v meritvah kvalitete zraka s pomočjo podatkovnega rudarjenja : diplomsko delo
Vito Abeln, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja postopek iskanja skritih podatkov iz meritev kvalitete zraka s pomočjo rudarjenja asociativnih pravil. Rudarjenje asociativnih pravil je tehnika, preko katere lahko pridobimo zanimive povezave med podatki iz večjih podatkovnih množic. V zaključnem delu smo prikazali postopek pridobivanja podatkov, obdelavo podatkov, razlago uporabljenih algoritmov in njihovo implementacijo. Opisali smo algoritme Apriori, ECLAT in Fp-growth, ki se uporabljajo pri asociativnem rudarjenju pravil. Predstavili smo tudi numerično rudarjenje asociativnih pravil, pri katerem smo uporabili algoritem optimizacije roja delcev. Rezultati rudarjenja so razkrili različne povezave med vrednostmi meritev, ki smo jih razložili in vizualizirali s pomočjo raznih grafov.
Ključne besede: rudarjenje asociativnih pravil, kvaliteta zraka, asociativna pravila
Objavljeno v DKUM: 03.11.2023; Ogledov: 609; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

4.
Numerična analiza toka zraka v ventilatorski postaji rudnika : diplomsko delo
Jaka Baš, 2023, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela je bila v sodelovanju s podjetjem Rudis, d. o. o., Trbovlje narejena numerična analiza toka zraka v ventilatorski postaji rudnika z namenom preverbe ustreznosti dobavljene opreme za izpolnitev zahtev naročnika. Analizirane so bile tlačne in hitrostne razmere v sesalnem in tlačnem delu ventilatorske postaje ter izračunane tlačne izgube posameznih segmentov ventilatorske postaje. Po primerjavi le-teh s predloženimi vrednostmi tlačnih izgub s strani dobavitelja je bilo ugotovljeno, da dobavljena oprema odstopa od zahtev naročnika, zato so bile predstavljene možnosti za zmanjšanje tlačnih izgub v segmentih ventilatorske postaje, kjer so te največje.
Ključne besede: numerična analiza, ventilacija, tok zraka, tlačne izgube, odprtokodni program
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 333; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (5,13 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Potisna sila pri površinski razelektritvi na dielektrični pregradi : magistrsko delo
Juš Polanšek, 2023, magistrsko delo

Opis: Površinsko razelektritev na dielektrični pregradi dobimo, ko na dve elektrodi, ločeni z dielektrikom, priključimo visoko električno napetost. Zrak v bližini elektrode se ionizira in tvori hladno atmosfersko plazmo. V električnem polju ustvarjeni in pospešeni nabiti delci trčijo z nevtralnimi delci in jim prenesejo gibalno količino zaradi česar se zrak nad dielektrikom začne premikat, kar povzroči potisno silo. Na tem področju še vedno ni dobro raziskano, kako debelina dielektrika in razdalja med elektrodama vplivata na potisno silo, še posebej pri višjih frekvencah, kot je 20 kHz. Iz dostopne literature je razvidno, da potisna sile še ni bila neposredno izmerjena in tudi ne analiziran njen časovni potek. V magistrski nalogi smo se zato odločili, da eksperimentalno preučimo potisno silo. Raziskovali smo, kako različne geometrijske lastnosti in termični pojavi vplivajo na potisno silo pri površinski razelektritvi na dielektrični pregradi. Ugotovili smo, da je pri enakih amplitudah električne napetosti potisna sila večja na tanjšem dielektriku in da se sila veča, ko uporabimo tanjšo izpostavljeno elektrodo. Pri uporabi ožje izolirane elektrode smo opazili, da na določenem območju sila neha naraščati, kljub temu da se napetost še vedno veča. Sklepamo, da je razlog za ta pojav nasičenje ionskega oblaka nad dielektrikom. Izmerili smo, da je sila največja, če sta elektrodi izmaknjeni za približno 1 mm. Optimalna razdalja je v okviru merske napake ostala enaka pri različnih jakostih napetosti in dveh širinah izolirane elektrode. Določili smo smer potisne sile na 8°±2° glede na površino dielektrika in ugotovili, da smer ni odvisna od amplitude električne napetosti in širine izolirane elektrode. Izmerili smo časovni potek sile in temperature na dielektrikih različnih debelin in ugotovili, da je padanje sile s časom povezano s segrevanjem plina zraka nad površino dielektrika. To smo preverili tudi z analizo števila in amplitud razelektritev iz električnega toka, izmerjenega z osciloskopom. Izvedene meritve in znanstvena spoznanja iz tega dela bodo uporabna predvsem za regulacijo zračnega toka v različne namene.
Ključne besede: atmosferska hladna plazma, površinska razelektritev na dielektrični pregradi, potisna sila, visoka električna napetost, razelektritev zraka, geometrijski parametri razelektritve, termični pojavi v plazmi.
Objavljeno v DKUM: 18.09.2023; Ogledov: 353; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (3,36 MB)

6.
Numerično modeliranje dvofaznega toka v rezervoarju mokrega pralnika dimnih plinov : magistrsko delo
Nejc Vovk, 2023, magistrsko delo

Opis: Za termoenergetske postroje so države postavile pravila, ki narekujejo omejitve emisij zdravju škodljivih plinov. Ta pravila so povzročila razvoj tehnologij čiščenja dimnih plinov, emitiranih iz termoenergetskih postrojev. Eden največjih onesnaževalcev je žveplov dioksid (SO2), ki nastaja pri zgorevanju premoga, onesnaženega z žveplom. V magistrskem delu obravnavamo mokri kalcitni postopek, ki zahteva izgradnjo pralnika dimnih plinov. V pralniku se žveplov dioksid absorbira v kapljice vode, v katerih je raztopljen apnenec. V reakciji ki poteče, nastane kalcijev sulfid (CaSO3), ki ob prenasičenju v vodi tvori kristale. Nastala suspenzija se zbira v spodnjem delu pralnika – rezervoarju, ki skrbi za tvorbo stabilnega produkta, kalcijevega sulfata (CaSO4). Slednje je izvedeno s prisilno oksidacijo, z uporabo kombinacije razpršilnih šob in mešal (agitatorjev), ki poskrbijo za čim daljši zadrževalni čas disperzne faze. Predstavljen je numerični model rezervoarja pralnika dimnih plinov, s katerim simuliramo večfazni tok v rezervoarju. V tem modelu obravnavamo tok zvezne faze (vode) in disperzne faze (mehurčkov zraka). Modelirano je vpihovanje zraka v področje pred agitatorji, vpliv tokovnega polja agitatorjev na distribucijo disperzne faze in obtočne črpalke, kot iztok tekočine iz rezervoarja. Razvoj Sauterjevega premera mehurčkov je modeliran po populacijskem modelu. Namen izdelave modela je bil analizirati vpliv obtočnih črpalk, ki domnevno motijo učinkovito disperzijo zraka. Rezultati kažejo, da izteka največ zraka skozi obtočno črpalko v skrajni legi, skupno pa skozi obtočne črpalke uhaja 1.2 % vpihanega zraka oz. 0.03 m3/s. Preračun je izveden v odprtokodnem programskem paketu OpenFoam v10, z uporabo superračunalniške infrastrukture v okviru projekta HPC RIVR.
Ključne besede: pranje dimnih plinov, disperzija zraka, numerični model, OpenFoam, superračunalnik
Objavljeno v DKUM: 23.08.2023; Ogledov: 368; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (4,51 MB)

7.
Klimatizacija bazenov : magistrsko delo
Marko Lepetič, 2023, magistrsko delo

Opis: Delo obravnava klimatizacijo zaprtih bazenov. Najprej so predstavljeni glavni problemi, ki so pretežno posledica velikega izhlapevanja vode. Nato sta predstavljena dva glavna pristopa h klimatizaciji in sicer sušenje zraka s prezračevanjem in sušenje zraka s kompresorskim sušilcem. Izbor naprav je predstavljen za tri najbolj pogoste tipe bazenov in sicer plavalnega bazena, javnega bazena za prosti čas in zasebnega bazena. Za vse tri tipe bazenov je podan tudi izračun letne porabe energije za obratovanje bazenov.
Ključne besede: bazen, klimatizacija bazena, izhlapevanje vode, prezračevanje, sušenje zraka, poraba energije
Objavljeno v DKUM: 30.06.2023; Ogledov: 477; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (4,71 MB)

8.
Vpliv COVID-19 na onesnaževanje okolja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Andrej Antlej, 2022, diplomsko delo

Opis: Onesnaževanje okolja je stranski produkt in posledica civilizacijskega razvoja, ki vpliva tako na okolje kot na zdravje in počutje ljudi. Glavni povzročitelj onesnaževanja in obremenjevanja okolja je človek in njegovo poseganje v naravo. Pod najpogostejše oblike onesnaževanja okolja štejemo onesnaževanje zraka, voda, zemlje ter svetlobno in zvočno onesnaževanje. S pojavom virusa COVID-19 smo v poizkusu zajezitve uvedli izolacijo prebivalstva, s tem pa smo bili primorani ustaviti tudi industrijo in promet, ki veljata za največja onesnaževalca okolja. Kljub poizkusom zajezitve te bolezni se je v manj kot treh mesecih virus razširil po celem svetu in večina prebivalstva se je znašla v prisilni karanteni. Ustavil se je skoraj ves svetovni potniški promet in večina svetovne proizvodnje, z njuno ustavitvijo pa se je v veliki meri rešil tudi problem onesnaževanja okolja. Človek s svojimi dejanji povzroča največje onesnaževanje okolja, zato smo med pandemijo virusa COVID-19 in ukrepi, ki smo jih sprejeli v upanju zajezitve pandemije, zabeležili velike spremembe v obsegu onesnaževanja okolja. Upad smo beležili po celem svetu, največji padec pa smo izmerili na industrijsko intenzivnih območjih ter v večjih mestih, kjer so uvedli kovidne ukrepe. V raziskovalnem delu smo v pregled vzeli obdobje pred in med izvršitvijo koronavirusnih ukrepov ter takoj opazili vidno izboljšanje v vseh oblikah onesnaževal. Kot posledica se je v obdobju izvajanja koronskih ukrepov zmanjšala vsebnost strupenih plinov in prašnih delcev v zraku, zmanjšalo se je tudi svetlobno in zvočno onesnaževanje ter onesnaževanje voda in prsti.
Ključne besede: koronavirusi, pandemije, onesnaževanje okolja, obremenjevanje okolja, onesnaževanje zraka, onesnaževanje voda, onesnaževanje zemlje, svetlobno onesnaževanje, zvočno onesnaževanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.12.2022; Ogledov: 622; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

9.
Vpliv epidemije covid-19 na stanje okolja v rs
Katja Majer, 2022, diplomsko delo

Opis: Marca 2020 se je v Sloveniji pojavil prvi primer novega virusa, imenovanega SARS-Cov-2. V času razglasitve epidemije je vlada Republike Slovenije uvedla različne ukrepe z namenom, da bi omejila hitro širjenje okužb. Zanimalo nas je, na kakšen način so ukrepi vplivali na kakovost zraka, zato smo primerjali ravni posameznih onesnaževal aprila 2019 in aprila 2020. Osredotočili smo se predvsem na onesnaževala, ki so povezana s prometom. Ugotovili smo, da so ukrepi ugodno vplivali na kakovost zraka. Znižale so se ravni trdnih delcev PM2,5 in PM10, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov. Najvišja razlika pa je bila pri benzenu, saj se je vrednost ravni znižala za kar 32,52 %. Med onesnaževali pa je izstopal ozon, saj je bila njegova raven aprila 2020 za kar 10,21% višja kot aprila 2019. Rezultat je razumljiv, saj vemo, da je ozon izjemno reaktiven plin in s CO hitro reagira ter nastane dušikov dioksid. O izboljšanju kakovosti zraka v času omejitve gibanja so poročali tudi izven slovenskih meja.
Ključne besede: covid-19, SARS-Cov-2, epidemija, omejitev gibanja, onesnaževala, april 2019, april 2020, primerjalna analiza, zajezitev virusa, promet, kakovost zraka
Objavljeno v DKUM: 13.07.2022; Ogledov: 655; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

10.
Analiza trendov vročinskih valov v Pomurju v obdobju 1961-2018
Anja Kisilak, 2021, magistrsko delo

Opis: Delo obravnava vročinske valove na območju Pomurja v obdobju med letoma 1961 in 2018. Na podlagi podatkov meteoroloških postaj Rakičan, Jeruzalem, Lendava, Veliki Dolenci in Podgradje so analizirani trendi vročinskih valov v Pomurju. Vročinski valovi so obravnavani na podlagi povprečnih in maksimalnih temperatur zraka in vročih dni v Pomurju. V prvem delu so zato analizirane povprečne letne in poletne temperature zraka ter povprečne maksimalne letne in poletne temperature zraka v Pomurju. Sledi analiza števila vročih dni na letni, desetletni in mesečni ravni. V osrednjem delu naloge so analizirani vročinski valovi, in sicer število vročinskih valov; trajanje vročinskih valov, ki je analizirano na podlagi števila vročih dni v vročinskih valovih, povprečnega in maksimalnega trajanja vročinskih valov; intenzivnost vročinskih valov, ki je analizirana na podlagi maksimalnih temperatur zraka v vročinskih valovih in kumulativ maksimalnih temperatur zraka v vročinskih valovih; širjenje časovnega okna vročinskih valov in razvoj vremena v času vročinskih valov. V splošnem so v Pomurju vročinski valovi vedno bolj pogosti na letni in desetletni ravni, povečuje se število vročih dni znotraj vročinskega vala in zato se povečuje povprečno trajanje vročinskih valov. Iz desetletja v desetletje se povečuje maksimalna temperatura zraka vročinskih valov, kakor tudi kumulative maksimalnih temperatur, zato so vročinski valovi na obravnavanem območju vse intenzivnejši. V Pomurju vročinski valovi nastopajo v poletnih mesecih, a se časovno okno pojavljanja vročinskih valov širi, saj se pojavljajo vedno bolj zgodaj poleti ali pozno spomladi in vedno kasneje ob koncu poletja oz. na začetku jeseni. V glavnem so trendi vseh kazalnikov vročinskih valov v Pomurju pozitivni, prihaja pa do razlik med različnimi meteorološkimi postajami. Praviloma so višji trendi značilni za meteorološke postaje, ki se nahajajo v termalnem pasu in gosto pozidanih ter naseljenih območjih.
Ključne besede: vročinski val, vroč dan, maksimalna temperatura zraka, Pomurje
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 877; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (3,95 MB)

Iskanje izvedeno v 0.7 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici