| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Povečanje učinkovitosti insekticidov za zatiranje tobakovega resarja (Thrips tabaci lind.) z dodajanjem biostimulatorja Cirkon
Filip Žerak, 2020, diplomsko delo

Opis: V letu 2018 smo na kmetiji Majerič v Moškanjcih izvedli poljski poskus, v katerem smo ugotavljali, ali lahko z dodatkom biostimulatorja Cirkon (izločki Echinacea purpurea) povečamo učinkovitost nekaterih pogosto uporabljenih insekticidov za zatiranje tobakovega resarja (Thrips tabaci Lind.) v nasadu čebule. Uporabili smo insekticide na podlagi deltametrina, spinosada, dimetoata in spirotetramata, katerim smo dodali biostimulator Cirkon. Aplikacijo insekticidov smo izvedli trikrat zapored. Oceno velikosti populacije smo izvedli 7 dni po nanosu insekticida in kasneje še dvakrat. Pri naključno izbranih rastlinah smo na 10 cm2 površine lista s štetjem določili velikost populacije. Podatke smo vnesli v Abbotovo formulo za izračun učinkovitosti. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko z dodatkom biostimulatorja Cirkon povečamo učinkovitost insekticidov za 8 do 20 odstotkov. Pri vseh testiranih insekticidih je bil učinek podoben, iz česar lahko sklepamo, da ima sredstvo repelentni učinek na škodljivca. Prav tako smo pri vseh pripravkih ugotovili zmanjšano učinkovitost pri tretjem zaporednem nanosu (-30 %). Poskus nakazuje zniževanje učinkovitosti testiranih insekticidov.
Ključne besede: tobakov resar, biostimulatorji, insekticidi, čebula, zatiranje
Objavljeno: 31.01.2020; Ogledov: 461; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

2.
Pojav tobakovega resarja na poru v odvisnosti od načina pridelave
Jožica Glavač, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Ekološka pridelava zelenjave ni samo način pridelave, temveč zavzema širok spekter aktivnosti v kmetijstvu. Pravilni ukrepi pripomorejo h kakovostnejšim pridelkom ter obrambi pred škodljivci. Tako smo v letu 2013 v okviru mednarodnega projekta InterVeg izvedli poskus na polju na Univerzitetnem kmetijskem centru UKC Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru. Poskus je trajal skozi celo rastno obdobje pora, to je od aprila do oktobra. V tem obdobju smo izbrali dva različna termina nastavitve lepljivih modrih vab za lov resarjev. Prvi termin namestitve vab je bil 23. 8. 2013, drugi termin pa 4. 9. 2013. Namen raziskave je bil preučiti vpliv različnih načinov oskrbe tal na pojav tobakovega resarja (Thrips tabaci Lind.) na poru (Allium porrum L.), ki je bil glavni posevek. Uporabili smo dva kultivarja 'Hannibal' in 'Striker F1'. Vključenih je bilo pet obravnavanj: (i) por brez podsevka – okopan, (ii) por + pozna setev bele detelje – neopleto, (iii) por + rana setev bele detelje – opleto, (iv) por + pozna setev bele detelje – opleto in (v) por na tkani prekrivki. Pojav naleta resarjev smo spremljali v dveh različnih terminih. Statistično značilno najmanjše število ulovljenih resarjev na poru je bilo pri pozni setvi bele detelji na neopleti njivi. Z vidika termina namestitve vab, pa smo statistično značilno manjše število ulovljenih resarjev ugotovili v drugem terminu nastavitve vab.
Ključne besede: ekološka pridelava, por, združena setev, lov, tobakov resar
Objavljeno: 09.05.2017; Ogledov: 735; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici