| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
STVARNOPRAVNO VARSTVO LASTNINSKE PRAVICE
Ena Škrbić, 2011, diplomsko delo

Opis: V modernem času je lastninska pravica pridobila na pomenu in se tako danes uveljavlja kot ena izmed temeljnih človekovih pravic in je sestavni del večine pravnih redov po svetu. Zato je pomembno, da je ustrezno varovana. Sodna praksa je indikator, da najrazličnejši posegi vanjo niso ravno redki. Za lastnika je tako ključnega pomena, da se zaveda, da ima na voljo različne možnosti za varstvo svoje lastnine. Diplomska naloga obravnava varstvo lastninske pravice s stvarnopravnega vidika. Na začetku naloge je opredeljen pojem posesti, ki bo bralcu omogočil lažje razumevanje celotnega koncepta varovanja. Temu sledi opredelitev lastninske pravice in njeno mednarodnopravno varstvo in varstvo v slovenskem pravnem redu. Nato so, s pomočjo interpretacije strokovne literature, sodne prakse in praktičnih primerov, predstavljene posamične tožbe. Na koncu je opredeljen še pojem imisij ter varstvo, ki ga je deležen lastnik v primeru da je prizadet zaradi takšnih motenj.
Ključne besede: lastninska pravica, temeljna človekova pravica, varstvo lastninske pravice, sodna praksa, lastninske tožbe, imisije
Objavljeno: 03.01.2012; Ogledov: 2251; Prenosov: 1061
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

2.
IZBRISNA TOŽBA S POUDARKI NA SODNI PRAKSI
Gregor Rizman, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga temeljito obravnava institut izbrisne tožbe, in sicer sedanjo ureditev ter ureditev izbrisne tožbe pred zadnjo spremembo Zakona o zemljiški knjigi. Glede na obravnavano tematiko bodo glavna tema diplomskega dela pravna ureditev izbrisne tožbe, temeljna načela zemljiškoknjižnega prava, temeljni pojem nepremičnine in zemljiška knjiga, zakonske spremembe le-te, zemljiškoknjižni postopek in njegova načela. Še podrobneje se bom posvetil primerjavi ureditve izbrisne tožbe v slovenskem pravu in pravu Republike Hrvaške ter analiziral in predstavil bom slovensko sodno prakso, ki se nanaša na izbrisno tožbo.
Ključne besede: izbrisna tožba, temeljna načela, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižno pravo, načela zemljiškoknjižnega prava, spremembe Zakona o zemljiški knjigi, izbrisna tožba v hrvaškem pravnem redu, sodna praksa glede izbrisne tožbe
Objavljeno: 22.08.2013; Ogledov: 2932; Prenosov: 1031
.pdf Celotno besedilo (868,34 KB)

3.
OMEJITEV LASTNINSKE PRAVICE V KORIST DOBRIH SOSEDSKIH ODNOSOV
Katja Bahorič, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o omejitvi posameznikove lastninske pravice na nepremičnini v korist dobrih sosedskih odnosov ter zagotavljanju sožitja in mirnega kakovostnega življenja v soseski. Sosedsko pravo se namreč ne nanaša le na lastnike neposredno meječih nepremičnin, marveč zajema tudi vse prostorsko povezane nepremičnine. V diplomski nalogi je predstavljena lastninska pravica, njena zgodovina, načela ter omejitve lastninske pravice. Predstavljena je tudi posest, ki ne pomeni pravice, temveč je le dejansko stanje. Prav tako govori o bistvenih pravnih virih, v katerih so urejeni sosedski odnosi, o zgodovini sosedskega prava in o načelih, ki se jih moramo držati, ko vstopamo v odnose s sosedi. Poseben poudarek je na samih institutih sosedskega prava, kot so prekomerne imisije, gradnja čez mejo nepremičnine, institut nujne poti, zasledovanje domače živali na sosednjo nepremičnino, veje in korenine drevesa, ki segajo čez mejo nepremičnine, plodovi, ki padejo na tujo nepremičnino, in podobno. Na koncu so predstavljene tožbe in pravno varstvo, ki je zagotovljeno posamezniku, ko pride do sosedskih sporov, ki jih sosedje ne morejo ali nočejo urediti na miren, sporazumen način.
Ključne besede: Lastninska pravica, Sosedski odnosi, Omejitev lastninske pravice, Posest, Meja, Imisije, Varstvo okolja, Tožbe
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 1262; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (800,87 KB)

4.
SPREMEMBA TOŽBE
Božidar Golubovac, 2013, diplomsko delo

Opis: Sprememba tožbe je institut civilnega procesnega prava, ki obsega dve podvrsti. To sta objektivna in subjektivna sprememba tožbe. Oba instituta sta uzakonjena v slovenskem pravu in sicer v Zakonu o pravdnem postopku. Podobno kot marsikateri zakon, tudi Zakon o pravdnem postopku v svojih določbah ne uporablja teoretičnih terminov objektivne in subjektivne spremembe tožbe. Oba instituta sta namreč obravnavana pod enotnim naslovom: Sprememba tožbe. Naslov obsega člene od 184. do vključno 187. člena. Pri tem 184. člen obravnava objektivno spremembo, čeprav uporablja zgolj splošen izraz - sprememba tožbe. 187. člen obravnava subjektivno spremembo tožbe, pri kateri tožeča stranka spremeni tožbo tako, da namesto prvotno tožene stranke toži nekoga drugega. Kot navaja zakon, pride do objektivne spremembe tožbe v primeru spremembe istovetnosti tožbenega zahtevka, če pride do povečanja obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Objektivne spremembe tožbe ne predstavljajo dogodki, ko tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, zmanjša tožbeni zahtevek ali spremeni ali dopolni posamezne navedbe. Tožeča stranka lahko vse do konca glavne obravnave spremeni svojo tožbo tako, da toži namesto prvotne tožene stranke koga drugega. Ta dinamika predstavlja pojem subjektivne spremembe tožbe. Subjektivna sprememba tožbe je torej možna le na pasivni( toženi) strani in ne na aktivni( tožeči) strani. Do tovrstne spremembe bo v praksi prišlo v primeru, ko bo tožnik tekom pravdnega postopka ugotovil ali ocenil, da prvotni toženec ni pravi nosilec obveznosti, na katero se nanaša tožbeni zahtevek. Tožnik torej ugotovi, da se je zmotil glede tožene stranke, saj bi to morala biti neka druga fizična ali pravna oseba. Pogoj za uveljavitev instituta subjektivne spremembe tožbe je toženčevo soglasje. To je lahko podano izrecno ali konkludentno. Pri vsej materiji je pomembno dejstvo, da mora novi toženec pravdo prevzeti v obstoječem stanju. Omeniti velja tudi, da je subjektivna sprememba tožbe po svoji vsebini hkrati tudi umik tožbe proti prvotnemu tožencu.
Ključne besede: Ključne besede: tožba, tožeča stranka, tožnik, tožena stranka, toženec, sprememba tožbe, objektivna sprememba tožbe, subjektivna sprememba tožbe, tožbeni zahtevek, predmet spora, tožbeni temelj, tožbeni predlog.
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 3912; Prenosov: 987
.pdf Celotno besedilo (672,54 KB)

5.
POSTOPEK RAZVEZE ZAKONSKE ZVEZE PRIMERJAVA Z AVSTRIJO
Majda Suljanović, 2014, diplomsko delo

Opis: Razveza zakonske zveze je ena izmed oblik prenehanja zakonske zveze. Naš pravni sistem pozna dve vrsti razveze; to sta razveza na podlagi sporazuma zakoncev in razveza zakonske zveze na podlagi tožbe. Medtem, ko avstrijsko pravo pozna tri razveze zakonske zveze, in sicer razvezo zaradi krivde, razvezo zaradi razpustitve gospodinjske skupnosti, ki traja vsaj tri leta ter sporazumno razvezo. Spor o razvezi je zakonski spor, tako da bodo podlaga za pisanje diplomskega dela določbe Zakona o pravdnem postopku, ki uvršča postopek v zakonskih sporih med posebne postopke. V avstrijskem pravu sporazumna razveza poteka v nepravdnem postopku, tj. po določbah zakona o nepravdnem postopku (Außerstreitgesetz), v ostalih primerih se vodi pravdni postopek v skladu z Zakonom o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung). Cilj diplomskega dela je prikaz podobnosti in razlik pravne ureditve postopka razveze zakonske zveze v Republiki Sloveniji in Republiki Avstriji. Opažam, da je v obeh pravnih redih postopek sporazumne razveze zakonske zveze najpreprostejši način prenehanja zakonske zveze, ter da se v obeh pravnih sistemih v ozadju določb skriva želja po spravi med zakoncema, če je to možno pričakovati. Sodna praksa sledi načelu, da sta tako sklenitev kot razveza zakonske zveze svobodna odločitev vsakega posameznika ter da za ohranitev zakonske zveze ni dovolj le želja in volja enega izmed zakoncev. Poleg postopka razveze v obeh pravnih sistemih bom konkretneje predstavila Uredbo Sveta (EU) 1259/2010 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze, ter Uredbo Sveta (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo. Moje teze, iz katerih izhajam, so: • Raznolikost pravne ureditve razveze zakonske zveze v Sloveniji in Avstriji. • Priznavanje odločb tujih sodišč. • Stroškovna plat razveze zakonske zveze. Pri pisanju diplomskega dela bom izhajala iz znanja, pridobljenega skozi študij, ter uporabe pravnih aktov, znanstvene monografije, člankov, spletnih virov ter sodne prakse. Omejitev pri pisanju diplomskega dela bo predstavljala geografska razdalja, saj se bom osredotočila na podatke o ureditvi instituta razveze v dveh pravnih sistemih dveh različnih držav.
Ključne besede: razveza zakonske zveze, avstrijsko pravo, sporazumna razveza, razveza na podlagi tožbe, zakonski spor, nepravdni postopek, pravdni postopek, postopek razveze, uredba, tuja sodna odločba, stroškovna plat razveze.
Objavljeno: 09.05.2014; Ogledov: 1198; Prenosov: 349
.pdf Celotno besedilo (338,91 KB)

6.
ZAZNAMBA PRAVNEGA DEJSTVA POTEKA SPORA S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSE
Aljaž Šajn, 2015, diplomsko delo

Opis: Zaznamba je vrsta glavnega vpisa, s katerim se v zemljiški knjigi javno objavi obstoj določenega pravnega dejstva v zvezi z določeno nepremičnino. Diplomsko delo obravnava tiste vrste zaznamb, katerih namen je udeležence pravnega prometa z nepremičninami opozoriti na pravno dejstvo, da je v teku sodni postopek, v katerem naj se razreši spor v zvezi s pravicami na določeni nepremičnini. Med te zaznambe spadajo zaznamba spora, zaznamba izbrisne tožbe, zaznamba vložitve tožbe za izpodbijanje vpisa ter zaznamba izrednega pravnega sredstva. Bistvena značilnost, ki je skupna vsem tem zaznambam, je, da varujejo vrstni red predlagatelja zaznambe glede pravic na nepremičnini, z njihovim vpisom pa se predlagatelj zaznambe tudi zavaruje pred negativnimi posledicami načela zaupanja v zemljiško knjigo, na katerega bi se lahko sklicevale dobroverne tretje osebe v pravnem prometu.
Ključne besede: zemljiška knjiga, zaznamba, zaznamba spora, zaznamba izbrisne tožbe, zaznamba vložitve tožbe za izpodbijanje vpisa, zaznamba izrednega pravnega sredstva, varstvo vrstnega reda.
Objavljeno: 06.07.2015; Ogledov: 1048; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (516,56 KB)

7.
PRENOVLJENA UREDITEV IZBRISNE TOŽBE S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSE
Nina Kroflič, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Prenovljena ureditev izbrisne tožbe s pregledom aktualne sodne prakse« obravnava institut izbrisne tožbe v skladu z zadnjo novelo Zakona o zemljiški knjigi. V prvem delu je predstavljena ključna problematika ter namen mojega raziskovanja, ki se uvršča v področje zemljiškoknjižnega prava. Nato sledi predstavitev najpomembnejših novosti na področju zemljiškoknjižnega poslovanja in analiza samega instituta izbrisne tožbe, s poudarkom na prenovljeni ureditvi. V naslednjih poglavjih so izpostavljene posamezne dileme in dvomi, ki se pojavljajo pri reševanju konkretnih situacij. Na ta način so predstavljena stališča, ki se oblikujejo v teoriji in kakšen vpliv imajo na sodno prakso slovenskih sodišč, ki se je v zadnjem času kar precej dopolnila v primerih v zvezi z izbrisno tožbo. Analiziranje tematike izbrisne tožbe na podlagi sodne prakse je zato celovitejše prikazano in podprto s konkretnimi primeri.
Ključne besede: zemljiškoknjižno pravo, zemljiškoknjižno poslovanje po noveli ZZK-1C, izbrisna tožba, sodna praksa glede izbrisne tožbe
Objavljeno: 12.04.2016; Ogledov: 919; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

8.
ODTUJITEV STVARI, O KATERI TEČE PRAVDA
Tamara Kovačič, 2016, magistrsko delo

Opis: Stvar ali pravica, o kateri teče pravda, je lahko predmet pravnoposlovnih razpolaganj, kar pomeni, da lahko stranka, (tožeča ali tožena) sporno stvar ali pravico med pravdnim postopkom proda oziroma odstopi. Takšno dejanje pa ni nepomembno z vidika pravdnega postopka ter z vidika pravdnih strank. Da bi se izognili nepotrebnemu podvajanju in zavlačevanju postopkov v takšnih primerih, je civilno procesno pravo razvilo posebno pravilo, na podlagi katerega odtujitev stvari ali pravice med postopkom ne vpliva na njegovo dokončanje. Civilni pravdni postopek se bo torej kljub odtujitvi sporne stvari ali pravice lahko zaključil med istima pravdnima strankama, kot se je začel. Argumentiranje tega splošnega pravila je povezano s poznavanjem razlike med stvarno in procesno legitimacijo. Z odtujitvijo stvari ali pravice pravdne stranke namreč zgubijo zgolj stvarno legitimacijo, kar pomeni, da pravdna stranka, ki je stvar odtujila, ni več nosilka pravic in obveznosti iz materialnopravnega razmerja. Pravdne stranke pa zaradi odtujitve sporne stvari ali pravice ne izgubijo procesne legitimacije, zaradi česar se lahko pravda konča med istima osebama, kot se je začela. Ključna posledica odtujitve stvari oziroma pravice, o kateri teče pravda, je torej naknadna ločitev procesne in stvarne legitimacije. Zelo pomembni so tudi pravni učinki uporabe tega pravila v praksi, ki se kažejo v vprašanju spremembe pravdnih strank in v vprašanju spremembe tožbenega zahtevka. Zlasti ti dve vprašanji sta v praksi in teoriji predmet številnih obravnav, saj spadata med izjemno kompleksna in sporna vprašanja.
Ključne besede: odtujitev, stvarna legitimacija, procesna legitimacija, pravno nasledstvo, subjektivna sprememba tožbe, objektivna sprememba tožbe, relevančna teorija, irelevančna teorija 
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 1290; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (366,38 KB)

9.
Korporativno pravna in upravljavska sprejemljivost zavarovanja odgovornosti organov vodenja in nadzora
Zoran Živko, 2016, magistrsko delo

Opis: Glede na zgodovino razvoja gospodarstva, lastniško strukturo in korporativno kulturo prevladuje v Sloveniji mnenje o zelo nizki verjetnosti odškodninskih tožb proti managerjem družb. Zato se ti večinoma niti ne zavedajo svoje odgovornosti in posledično ne poznajo možnih rešitev odškodninske zaščite premoženja družbe in svojega osebnega premoženja. Po razvpitih primerih več sto milijonskih in milijardnih odškodninskih tožb po letu 2000 v ZDA in EU je postalo aktualno vprašanje kazenske in tudi odškodninske odgovornosti. Z globalno gospodarsko krizo se je tudi v Sloveniji izjemno povečalo število prisilnih poravnav in stečajev podjetij. Temu je sledilo preverjanje zakonitosti in pravilnosti odločitev ter odgovornosti članov organov nadzora in vodenja v teh družbah. Posledica so tudi vložene številne kazenske ovadbe in odškodninske tožbe zoper odgovorne osebe. Kljub ustrezni zakonodajni ureditvi, primerljivi z Avstrijo in Nemčijo, v Sloveniji še nimamo skoraj nobene sodne prakse pri uveljavljanju odgovornosti za nastalo škodo. Zato tudi ni zavedanja niti povpraševanja po zavarovanju tovrstne odgovornosti, tako je zavarovanje članov organov vodenja in nadzora v slovenskih družbah bolj izjema kot pravilo. Strokovnjaki korporativnega prava in upravljanja se zavedajo, da družbe in managerji zelo potrebujejo D&O zavarovanja zaradi zaščite premoženja delničarjev in managerjev. Z analizo primerov slovenskih odškodninskih tožb v zadnjih 15-ih letih smo v tej raziskavi nedvoumno dokazali, da izpostavljenost družb in njihovih članov organov vodenja in nadzora do odškodninskih zahtevkov ni več nizka in se vsak dan povečuje, posledično je tveganje tožb vedno večje. Zato družbe in njihovi managerji nujno potrebujejo D&O zavarovanje. To zavarovanje v prvi vrsti ščiti družbo, da vsaj delno nadomesti škodo managerjev.
Ključne besede: gospodarska družba, kapitalska družba, uprava, nadzorni svet, korporativno upravljanje, obligacije, odškodninsko pravo, odškodninske tožbe, odškodninska odgovornost, zavarovalnica, zavarovanje, zavarovanje odgovornosti, zavarovanje odgovornosti članov organov nadzora in vodenja, zavarovanje D&O
Objavljeno: 06.02.2017; Ogledov: 871; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (488,94 KB)

10.
Zloraba obrambne tožbe (plenilski delničar)
Primož Obal, 2016, magistrsko delo

Opis: Pravica do izpodbijanja omogoča delničarju kontrolo zakonitosti skupščinskih sklepov. Sodno varstvo je delničarju omogočeno z obrambno tožbo, ki jo uveljavlja tekom gospodarskega spora. Tožbeni zahtevek se lahko glasi na ničnost sklepa skupščine ali pa na njegovo razveljavitev. Ker lahko sklep skupščine izpodbija vsak delničar, je uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti izpostavljeno široki sodni kontroli. Zato je za zagotavljanje pravne varnosti, zakonitost postopka z obrambno tožbo, ključnega pomena. Kljub temu pa se v praksi postopek z obrambno tožbo v določenih primerih zlorablja. Analiza zlorabe obrambne tožbe, s posebnim poudarkom na preprečevanju zlorab, je predmet te magistrske naloge. Ker se je izsiljevanje z obrambno tožbo najprej pojavilo v nemškem korporacijskem pravu, kjer se taki delničarji označujejo kot plenilski (Räuberische Aktionäre), se bom navezoval tudi na rešitve, ki jih ponuja nemško pravo. Kot predmet magistrske naloge je zato šteti tudi opredelitev kakšnega delničarja, je v slovenskem pravu šteti za plenilskega.
Ključne besede: sklep skupščine delniške družbe, tožba na razveljavitev sklepa skupščine delniške družbe, obrambna tožba, zloraba obrambne tožbe, izsiljevanje delničarjev, plenilski delničarji
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 437; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (627,75 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici