| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ETAŽNA LASTNINA S POUDARKOM NA ZVEtL
Tadej Cvetko, 2014, diplomsko delo

Opis: Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina na skupnih delih, ki služijo vsem ali nekaterim posameznim delom zgradbe. Etažna lastnino na območju Republike Slovenije je uvedel Zakon o lastnini na delih stavbe kot odgovor na potrebo po hitri nacionalizaciji stanovanj in odrazu doslednega uvajanja osnovne ideje takratnega socialističnega duha t.j. družbene lastnine. Slovenija kot mlada demokratična država je ob tranziciji iz socialističnega v demokratični sistem poskušala uvesti vse postulate tržnega gospodarstva, kar pa se je kot posebej težavno izkazalo prav na nepremičninskem področju. »Dejanska etažna lastnina« je dokaj pogost pojav, zakonska podlaga za njeno uskladitev z dualističnim sistemom etažne lastnine je sicer podana, ampak je celovita sistemska uskladitev predtranzicijskih razmerij še daleč v prihodnosti. Na osnovni ravni je etažna lastnina urejena v 105. do 127. členu Stvarnopravnega zakonika. Oblikuje se lahko na vsaki zgradbi ob izpolnjevanju pogoja, da vsaj dva posamezna dela zgradbe predstavljata funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo. Vsi ostali deli so skupni deli, namenjeni skupni rabi vseh ali le nekaterih etažnih lastnikov in spadajo k posameznim delom ter so z njimi neločljivo povezani. Samostojen promet s skupnimi deli ni možen, niti se tem delom ni mogoče odpovedati ali zahtevati njihove delitve. Etažna lastnino je kompleksen sistem pravnih pravil in pravnih načel, ki je bil v preteklosti nepopolno urejen in zanemarjen. Predpogoj za dobre odnose med etažnimi lastniki je določitev njihovih pravic in obveznosti na skupnih delih. Diplomska naloga prav iz tega razloga pretežno obravnava načine kako se etažna lastnina oblikuje in postopke po katerih je mogoče uskladiti nedokončane oblike etažne lastnine iz preteklosti z zahtevami prihodnosti.
Ključne besede: Etažna lastnina, dejanska etažna lastnina, vzpostavitev etažne lastnine, določitev pripadajočega zemljišča, ZVEtL, kataster stavb, pogodba o medsebojnih razmerjih, izključitvena tožba, upravnik, določitev upravnika, solastnina, prenehanje etažne lastnine
Objavljeno: 01.12.2014; Ogledov: 2000; Prenosov: 474
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

2.
SODNO VARSTVO SLUŽNOSTNE PRAVICE Z ANALIZO AKTUALNE SODNE PRAKSE
Romana Grajfoner, 2015, diplomsko delo

Opis: »Služnost je pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari (služeča stvar).« Služnost delimo na osebne in stvarne služnosti. Stvarna služnost je ustanovljena v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine, medtem ko osebna služnost nastane v korist določene osebe. Poznamo tudi nepravo stvarno služnost, pri kateri gre za kombinacijo osebne in stvarne služnosti, ter tudi služnost v javno korist in nujno pot. Pravno varstvo omogoča prisilno realizacijo upravičenj, ki jih vsebuje služnostna pravica. Pravna zaščita se tako doseže na podlagi tožbe, s postavitvijo tožbenega zahtevka. Glede na vsebino zahtevka in vrsto zaščite poznamo tri vrste tožbe, in sicer oblikovalna oziroma konstitutivna, kondemnatorna ter deklaratorna oziroma ugotovitvena tožba. Z vidika zaščite pravnega položaja subjektov služnosti lahko govorimo o zaščiti služnostnega upravičenca in zaščiti služnostnega zavezanca. Služnostni upravičenec, tako osebne kot tudi stvarne služnosti, ima možnost vložitve tako imenovane služnostne tožbe oziroma konfesorne tožbe (actio confessoria), ki je namenjena varstvu služnostne pravice v primeru neutemeljenega poseganja vanjo, tako tretjih oseb kot tudi služnostnega zavezanca. Stvarnopravni zakonik v poglavju o stvarni služnosti ureja tudi vložitev ugotovitvene tožbe, tako da se z njo zahteva ugotovitev obstoja služnostne pravice. Ta tožba pride v poštev, kadar se služnost pridobi na podlagi zakona, in sicer s priposestvovanjem. Priposestvovanje kot pravni temelj za nastanek služnosti pa je mogoče samo pri stvarni in ne pri osebni služnosti. Tako je ta tožba pomembna v povezavi s stvarno služnostjo. Služnostni upravičenec kot tudi služnostni zavezanec imata na voljo tudi splošna sredstva, ki so namenjena varstvu pravic. Med splošnimi sredstvi je treba na prvem mestu omeniti samopomoč. Na voljo pa imata tudi posestno varstvo, ki temelji na podlagi izvrševanja dejanske oblasti nad stvarjo, ki ustreza izvrševanju služnostne pravice. Služnostni zavezanec lahko uporabi negatorno tožbo, ki je namenjena varstvu pred neupravičenim prilaščanjem ali širitvijo služnosti ter tudi varstvu pred neupravičenim posegom v lastninsko pravico s strani tretjih oseb. Prav tako ima služnostni zavezanec možnost vložitve negativne ugotovitvene tožbe oziroma tožbe na ugotovitev, da služnost ne obstaja oziroma je prenehala. Podlaga za vložitev te tožbe je 223. člen SPZ, ki določa prenehanje na podlagi zakona. Vloži lahko tudi posebno oblikovalno tožbo, s katero služnostna pravica preneha na podlagi sodne odločbe iz razlogov, ki so navedeni v 222. členu SPZ. Na voljo pa ima tudi poseben zahtevek na prestavitev služnosti. V zvezi s služnostjo pa je treba omeniti tudi zemljiško knjigo ter načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Tudi tukaj so na voljo tri tožbe. Prva med njimi je izbrisna tožba, ki pride v poštev v primeru materialnopravne neveljavne vknjižbe, s katero se lahko zahteva vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Naslednji dve pa sta tožba na izstavitev listine, ki je primerna za vpis v zemljiško knjigo, in tožba na priznanje podpisa na zasebni listini ali na izročitev odpravka notarskega zapisa, sestavljenega za vknjižbo v zemljiško knjigo. Ravno o varstvu služnostne pravice oziroma o tem, kakšne tožbe za zavarovanje svojega pravnega položaja v zvezi s služnostno pravico ima na voljo služnostni upravičenec ter tudi služnostni zavezanec, bo govora v tej diplomski nalogi.
Ključne besede: služnost, služnostni zavezanec, služnostni upravičenec, konfesorna tožba, tožba na ugotovitve obstoja služnosti, posestno varstvo, negativna ugotovitvena tožba, tožba ne prenehanje, negatorna tožba, izbrisna tožba
Objavljeno: 07.12.2015; Ogledov: 1487; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici