Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Že skupna kmetijska politika (SKP) govori o ciljih, da je potrebno na področju kmetovanja sprejemati ukrepe, s katerimi bomo dosegli, da bodo ljudje imeli na razpolago dobro in cenovno dostopno hrano ter da bodo kmetovalci lahko zaslužili za dostojno življenje. Glede na podatke o analizi stanja slovenskega kmetijstva in živilstva v strategiji za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, da se je od leta 2000 število organizacij in obdelovalna površina zmanjšala, je še toliko bolj pomembno, da so projektne dejavnosti naravnane tako, da spodbujajo in omogočajo strokovno raziskovanje na tem področju, katerih rezultati bodo omogočili lažje upravljanje in bodo imeli vpliv na širšo družbo. Pridelovalci sadja, so zelo odvisni od vremenskih razmer in drugih vplivov, s tem pa tudi njihov ekonomski položaj. Pridelovalci se pri svojem delu, bodisi pri zasnovi novih ali pri upravljanju že obstoječih nasadov zanašajo na podatke okóljskih parametrov, ki so večkrat pogojeni s poznavanjem zgodovine območja. Nekateri trenutno dostopni podatki okóljskih parametrov, so dostopni na spletni strani Agencije Republike Slovenije za Okolje, vendar v okrnjeni obliki in le za točko kjer se nahaja vremenska postaja. Ti podatki so koristni za analizo večjih površin na območju Republike Slovenije, vendar agronomu ne zadoščajo popolnoma za pravočasno ukrepanje ali snovanje novega nasada. Običajno so nasadi tudi lokacijsko oddaljeni od upravitelja nasada in ga le-ta lahko spremlja le s fizični pregledi na terenu. Dodaten vpliv na odločitve ima tudi terenska postavitev nasada, ki je večkrat razgibana in ima različne mikroklimatske pogoje. Da bi pravočasno preprečili morebitne bolezenske ali vremensko povzročene težave in pravočasno ukrepali, pa morajo biti ti pregledi zelo pogosti. Težavno je še posebej takrat, kadar je govora o več hektarjev velikih nasadih. S tovrstnimi težavami se sooča tudi Slovensko strokovno društvo lupinarjev (SSDL), katerega cilj je povečanje obsega pridelave orehov, lešnikov, kostanja in mandlja v Sloveniji z vpeljavo gospodarnih in okolju prijaznih tehnologij pridelave in dodelave. Težavo pozebe in ukrepe je že opisalo SSDL, ki se ukvarja tudi z informiranjem potrošnikov, kot tudi brošura (zašita pred spomladansko pozebo – ZPSP), ki jo je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano jasno izpostavlja problem pozebe in preventivne zaščite ter kaj je pomembno pri načrtovanju nasadov. V projektu smo se ukvarjali z načrtovanjem sistema, s katerim bi bilo mogoče zajemati vse mikroklimatske parametre, kot so; temperatura in relativna vlažnost zraka in zemlje, količina padavin, osončenost (tudi notranjost krošenj), UV indeks, detekcija toče in kot ukrepi; namakanje in pršenje v primeru nevarnosti pozebe oziroma suše. S pomočjo omenjenih podatkov, ki so merjeni razpršeno v nasadu, je mogoče preventivno ukrepati v primeru pozebe, suše, bolezni ipd.. Ti podatki so nujni pri načrtovanju novih nasadov, da so uspešni in bo zanje potrebnih karseda najmanj ukrepov. S tem se ukvarja SSDL kot tudi drugih raziskovalci in pridelovalci sadja. Potrebo po tovrstnih podatkih jasno izpostavlja ZPSP za uspešno načrtovanje nasadov. S projektom smo vključene študente usmerili v zbiranje in raziskovanje literature na temo zastavljenega projekta. Ker gre v večini za študente, ki vstopajo na svojo pot študija in organiziranega dela v okviru projektov, so večinski rezultati projekta v obliki pridobitve novih kompetenc in organiziranih delovnih izkušenj študentov, končen teoretično zasnovan sistem, katerega bi bilo mogoče s tehnično podporo ustreznega kvalificiranega kadra laboratorija in finančno podporo bodisi vključenega društva ali podjetja, pripeljati do praktične realizacije izdelka za uporabo v praksi, kot je bilo tudi zastavljeno s cilji samega projekta.
Ključne besede: Senzorsko omrežje, mikroklimatski parametri, orehi, lešniki, pozeba, namakalni sistem, suša, toča, veter, kmetovanje
Objavljeno v DKUM: 23.05.2018; Ogledov: 2174; Prenosov: 179
Celotno besedilo (7,82 MB)

Opis: Namen magistrske naloge je sestaviti metodo za avtomatsko zaznavo udrtin na pločevini avtomobila. Celoten sistem je sestavljen iz tunela v katerem so posebne luči in kamera preko katere zajemamo sliko. Tema naloge se nanaša na področje strojnega vida, kar pomeni, da imamo opravka s programskimi orodji za obdelavo slik. Uporabili smo metode na osnovi hitre Fourierjeve transformacije, valčne transformacije, metod nadzorovanega učenja, filtriranja in še mnogih ostalih potrebnih algoritmov za izboljšanje kakovosti slike. Računalniški program vsako zajeto sliko obdela in na njej označi zaznane udrtine. Rezultat naloge je predstavljen kot video posnetek avtomobila na katerem so označene zaznane udrtine.
Ključne besede: strojni vid, detekcija, udrtine, toča, avtomobil, hitra fourierjeva transformacija, valčna transformacija
Objavljeno v DKUM: 30.10.2015; Ogledov: 1812; Prenosov: 192
Celotno besedilo (4,90 MB)

Ključne besede: toča, drevo odločanja, breskev, zavarovanje pridelkov
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1801; Prenosov: 40
Povezava na celotno besedilo

Opis: Toča so ledene kroglice različnih velikosti, ki nastajajo v oblakih in padajo na zemeljsko površino z različno močjo. Za oceno tveganja pri jabolkih zaradi škode od toče je bil uporabljen model drevesa odločanja po predhodnem izračunu modela kalkulacij. Namen diplomske naloge je bil predstaviti različne možnosti obrambe pred točo in negativne posledice toče. Poleg tega je bil namen tudi predvideti tveganja in finančne posledice, s katerimi se srečujemo v primeru toče. Predvsem pa je eden izmed glavnih ciljev diplomske naloge ugotoviti, kolikšna je najnižja ocenjena škoda, pri kateri je zavarovanje pridelka gospodarsko upravičeno.
Ključne besede: toča, drevo odločanja, modelna kalkulacija, zavarovanje pridelka
Objavljeno v DKUM: 26.07.2012; Ogledov: 1703; Prenosov: 84
Celotno besedilo (576,12 KB)

Opis: Toča so ledene kroglice različnih velikosti in oblik, ki padajo na zemeljsko površino z različno močjo. Pomurje je regija, v kateri prevladuje kmetijska proizvodnja, ki je odvisna od večih dejavnikov. V največji meri je odvisna od vremena, na katerega se navezuje tudi diplomska naloga. Za oceno tveganja na poljščinah (koruza, pšenica in oljna ogrščica) zaradi škode od toče je bil uporabljen model drevesa odločanja, po predhodnem izračunu modela kalkulacij za posamezno poljščino. Namen diplomske naloge je bil predstaviti negativne posledice in različne možnosti obrambe pred točo, prav tako je bil namen predvideti tveganja in finančne posledice, s katerimi se kmet srečuje v primeru toče. Predvsem je bil namen dodatno ugotoviti tudi, kolikšna je najnižja ocenjena škoda, pri katerem je zavarovanje pridelka, gospodarsko upravičeno.
Ključne besede: toča, drevo odločanja, Pomurska regija, zavarovanje posevkov
Objavljeno v DKUM: 29.11.2010; Ogledov: 2862; Prenosov: 224
Celotno besedilo (1,46 MB)