| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 82
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Intervencije s področja življenjskega sloga za preprečevanje in obvladovanje arterijske hipertenzije
Leonida Horvat, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: V diplomskem delu smo raziskali intervencije za preprečevanje in upravljanje arterijske hipertenzije s področja življenjskega sloga. Ravni krvnega tlaka so kljub znanim intervencijam še vedno slabo nadzorovane. Namen našega diplomskega dela je bil raziskati intervencije, ki lahko pripomorejo k preprečevanju in obvladovanju arterijske hipertenzije. Metode: Opravljen je bil pregled in analiza literature, z uporabo deskriptivne metode, metode analize ter sinteze identificiranih virov. Iskanje je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, Medline, CINAHL, Cochrane Library in Google Schoolar v angleškem jeziku. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so za preprečevanje arterijske hipertenzije učinkovite intervencije zmanjšanje vnosa soli, zdrava prehrana, redna telesna aktivnost, zmerno uživanje alkohola in celovit pristop za spremembo življenjskega sloga. Za obvladovanje pa so učinkovite intervencije zmanjšanje vnosa soli, zdrava prehrana, redna telesna aktivnost, izguba odvečne telesne teže, prenehanje kajenja, izogibanje stresu in celovit pristop za spremembo življenjskega sloga. Razprava in sklep: Število obolelih se kljub znanim načinom preprečevanja in obvladovanja bolezni ne zmanjšuje, zato je pomembno ljudi poučiti o sami bolezni, dejavnikih tveganja in promovirati zdrav način življenja.
Ključne besede: krvni tlak, dejavniki tveganja, življenjski slog
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 3; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (971,39 KB)

2.
Ali imajo računovodje v povprečju višji krvni tlak kot povprečni slovenec?
Sabina Vogrinec, 2021, magistrsko delo

Opis: Visok krvni tlak ali z drugo besedo hipertenzija je bolezen, ki nam običajno ne povzroča večjih težav, ampak jo je vseeno potrebno zdraviti. Če ga ne zdravimo, obstaja veliko večja verjetnost za naslednje posledice, kot so možganska kap, srčnomišični infarkt, odpoved ledvic in veliko drugih zapletov, ki se lahko pojavijo. Višji kot je krvni tlak, večje je tveganje za nastanek omenjenih bolezni. Osebe, ki se borijo z zvišanim krvnim tlakom, lahko učinkovito vplivajo na zvišan krvni tlak z normalno telesno težo, zdravim prehranjevanjem, rednim gibanjem ter tako, da se odpovejo kajenju ter prekomernemu pitju alkohola. Računovodje imajo v današnjem času veliko pomembnejšo vlogo za podjetja, kot pa so ga imeli včasih. Niso samo knjigovodje, ki sestavljajo bilance, ter tisti, ki morajo na rok oddajati obvezna poročila in razne obrazce ter podatke, ampak tudi sodelujejo pri notranjem svetovanju, pri pripravi finančnih in ekonomskih analiz, pri pripravi dolgoročnega strateškega planiranja ter pri postopkih in izboljšavah procesov podjetij. Včasih zamenjajo svoje zdravje za trdo, odlično in strokovno delo, kasneje pa prepozno ugotovijo, da je njihova pot nazaj lahko zelo zahtevna. Veliko računovodij v času, ko je največja obremenitev, pred oddajo računovodskih izkazov, čez dan spije preveč kave, to naredijo seveda zato, da bi bili bolj zbrani in pozorni, zvečer pa pijejo pomirjevala ali alkohol, da bi lažje zaspali. Bolj postanejo razdraženi in zaskrbljeni, pojavi se lahko glavobol, prehlad, razdražen želodec itd. V magistrskem delu bomo najprej predstavili teorijo, nato pa se bomo osredotočili na raziskavo, kjer bomo analizirali pridobljene podatke iz anketnega vprašalnika. Z analizo vseh dobljenih podatkov bomo skušali zavreči ali potrditi postavljeni hipotezi magistrskega dela. Sestavljeni anketni vprašalnik preko spletne strani 1ka anketa smo posredovali naključno izbranim računovodjem po celotni Sloveniji na njihove e-naslove in jih prosili za sodelovanje. Podatke iz anketnega vprašalnika bomo analizirali s pomočjo programa Microsoft Office Excel in s programom SPSS. Najprej bomo uporabili opisno ali deskriptivno statistiko, nato pa bomo z uporabo statističnih metod analizirali dobljene podatke. Hipotezi magistrskega dela se glasita takole H1: Krvni tlak med računovodji je v povprečju višji kot krvni tlak med povprečnimi Slovenci. H2: Krvni tlak med računovodji je v povprečju nižji kot krvni tlak med povprečnimi Slovenci. Povprečni krvni tlak med anketiranimi računovodji znaša med 120/80 mmHg in 139/89 mmHg, ki smo ga primerjali s hipotetičnim krvnim tlakom povprečnega Slovenca, ki znaša 140/90 mmHg. Povprečna razlika nam je povedala, da negativna vrednost v našem primeru kaže, da je srednja višina vzorca manjša od hipotetične vrednosti. Zato s 5-odstotno stopnjo zaupanja hipotezo H1 zavrnemo in sprejmemo hipotezo H2, da je krvni tlak med računovodji v povprečju nižji kot krvni tlak med povprečnimi Slovenci. Računovodje torej včasih zamenjajo svoje zdravje za trdo, odlično in strokovno delo, nato pa prepozno ugotovijo, da je njihova pot nazaj zelo zahtevna. Težiti moramo torej k temu, da pokažemo odličnost v službi hkrati pa ohranimo svoje zdravje.
Ključne besede: računovodja, krvni tlak, zdravje, dejavniki krvnega tlaka, posledice krvnega tlaka
Objavljeno: 20.10.2021; Ogledov: 20; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (3,35 MB)

3.
TEŽAVE PACIENTOV ZDRAVLJENIH S HEMODIALIZO
Katja Jesih, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Hemodializno zdravljenje in težave, ki takšnega pacienta spremljajo zelo vplivajo na kakovost njegovega življenja. Namen diplomskega dela je predstaviti težave s katerimi se srečujejo pacienti med zdravljenjem s hemodializo in ugotoviti kako pogosto se te težave pri sodelujočih pacientih pojavljajo. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Kot instrument raziskovanja je bil uporabljen anketni vprašalnik. Vzorec raziskave je zajemal 114 pacientov zdravljenih s hemodializo. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ima 73,7 % anketiranih težave in zaplete med zdravljenjem s hemodializo od tega je 57,1 % navedlo, da se jim težave pojavljajo občasno. Najpogostejša fizična težava, ki so jo pacienti opredelili je nizek krvni tlak kar smo pričakovali, saj hemodializa vpliva na zmanjšanje volumna krvi kar privede do dejavnikov, ki vplivajo na srce in ožilje. Kot najpogostejše psihične težave so navedli občutek jeze, občutek krivde in depresijo saj se hemodializnim pacientom in njegovi družini življenje korenito spremeni. Več kot polovica pacientov se je srečala s socialnoekonomskimi težavami na začetku hemodializnega zdravljenja, predvsem s slabšim vključevanjem v socialne aktivnosti. Diskusija in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da imajo boljšo kakovost življenja mlajši pacienti, ki imajo socialno podporo družine in prijateljev. Pacienti menijo, da je njihova kakovost življenja, tako pred zdravljenjem, kot tudi sedaj med zdravljenjem, zadovoljiva. Na samem začetku zdravljenja je bila kakovost življenja slabša, kot danes, saj so se srečevali s številnimi spremembami. S podporo družine in zdravstvenega osebja so se hemodializni pacienti naučili živeti z boleznijo in njihovimi omejitvami, zato se je njihova kakovost življenja izboljšala.
Ključne besede: ledvična obolenja, krvni tlak, zdravstvena vzgoja, kakovost življenja.
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 217; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

4.
Odstranjevanje sledov organskih onesnaževal iz modelnih odpadnih vod z uporabo osmoznega procesa
Tjaša Goltnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni rezultati, ki smo jih pridobili tekom odstranjevanja sledov organskih onesnaževal iz modelnih odpadnih vod z uporabo osmoznega procesa. Pri tem smo uporabili votlo-vlaknaste biomimetične akvaporinske FO membrane, ki imajo na notranji strani vlaken vstavljene molekule proteina akvaporina. Ugotavljali smo ali te membrane v celoti zadržijo različne farmacevtske učinkovine iz skupine farmacevtskih izdelkov in izdelkov za osebno nego, natančneje iz podskupine farmacevtskih učinkovin in sicer natrijev diklofenak, naproksen, karbamazepin, azitromicin in sulfametoksazol. Prav tako smo proces osmoze izvajali pri spremenjenih pogojih (pH, pretok črpalke, smer toka, različni volumni DS in FS, koncentracija in vrsta DS). Rezultati so pokazali, da je proces osmoze učinkovit za odstranjevanje zdravilnih učinkovin iz odpadne vode, na membrano in potek procesa pa ima največji vpliv sprememba pH in koncentracija DS.
Ključne besede: proces osmoze, akvaporinske biomimetične membrane, votlo-vlaknaste membrane, organska onesnaževala v sledovih, odpadne vode, osmotski tlak
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 277; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

5.
Površinska funkcionalizacija magnetnih nanodelcev (MND) za uporabo v osmotskih procesih čiščenja odpadnih vod
Eva Kropušek, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazana sinteza magnetitnih nanodelcev, prevlečnih s citronsko kislino, za uporabo v osmotskih procesih čiščenja odpadnih vod. Delci morajo biti stabilizirani v vodnem mediju in imeti morajo visok osmotski tlak. Da bi bili primerni za proces čiščenja odpadnih vod morajo imeti tako lastnost, da bi po čiščenju obdržali dovolj visok osmotski tlak za večkratno uporabo. Magnetne nanodelce železovega oksida (Fe3O4) smo sintetizirali z enostopenjskim postopkom soobarjanja železovih ionov v alkalni raztopini. Na površino magnetita smo vezali citronsko kislino, ki deluje kot površinsko aktivno sredstvo in tvori stabilno disperzijo MND v vodni raztopini. Citronska kislina se na površino delcev veže s kemisorpcijo, pri čemer nastanejo močne kovalentne vezi med funkcionalno skupino citronske kisline in površinskimi hidroksilnimi skupinami magnetita. Nadalje smo preučevali vpliv spremembe količine citronske kisline in vpliv spremembe temperature, pri kateri poteka sinteza, oziroma njun vpliv na osmotski tlak nanodelcev. Hidrofilne MND zlahka ločimo od vodnega toka s pomočjo zunanjega magnetnega polja, vendar se v procesu čiščenja delež citronske kisline, vezane na nanodelce, zmanjša. Delci aglomerirajo, kar zniža osmotski tlak nanodelcev in posledično jakost vodnega pretoka pri procesu čiščenja odpadnih vod. Rezultati osmotskega tlaka kažejo na potencialno uporabo takšnih delcev v osmotskih procesih čiščenja odpadnih vod. Vendar nismo dosegli visoke stabilnosti suspenzije magnetnih nanodelcev, kar nakazuje na možno hitro aglomeracijo delcev pri uporabi v procesu čiščenja odpadnih vod.
Ključne besede: magnetni nanodelci, citronska kislina, soobarjanje, osmotski tlak, čiščenje odpadnih vod
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 299; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

6.
Sinteza in karakterizacija hidrofilnih maghemitnih nanodelcev prevlečenih s citratom
Matjaž Rantaša, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje sintezo maghemitnih nanodelcev in njihovo površinsko modifikacijo s surfaktantom citronsko kislino. Namen raziskave je bil ustvariti stabilne ferofluide, ki bi lahko služili kot gonilna raztopina v procesu napredne osmoze za čiščenje odpadne vode. Preučen je bil vpliv različnih parametrov na velikost osmotskega tlaka končnega produkta. Tekom eksperimentalnega dela smo optimizirali temperaturo, množinsko razmerje med reaktanti in uporabili različne tekočine za spiranje. Najboljši rezultati so bili doseženi pri sintezi s temperaturo adsorpcije 80 ℃, v množinskem razmerju 〖Fe〗^(2+):〖Fe〗^(3+):CA (citronska kislina) 2,3:1:2,3, in čiščenju delcev z etanolom. Nanodelci so bili karakterizirani s termogravimetrično analizo (TGA), dinamičnim sipanjem svetlobe (DLS), Fourierjevo transformirano infrardečo spektroskopijo (FTIR), transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM) in magnetnimi meritvami, s katerimi smo določili izgubo mase, izoelektrično točko, funkcionalne skupine in magnetne lastnosti. V tej diplomski nalogi so zbrani podatki vseh sintez, ki so bile izvedene in rezultati, ki so bili izmerjeni. Podana je tudi diskusija samih rezultatov s slikami in grafi, ki so bili posneti tekom izvajanja zaključnega dela. Vrednosti osmotskega tlaka nakazujejo, da bi nekatere magnetne raztopine, pripravljene pri ustreznih reakcijskih pogojih, bile primerne za uporabo v napredni osmozi.
Ključne besede: maghemitni nanodelci, citronska kislina, osmotski tlak, napredna osmoza, čiščenje odpadne vode
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 256; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

7.
Simulacije tehnologije monitoringa intrakranialnega tlaka
Valerija Rošer, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Uporaba simulacije je zelo pomembna za usposabljanje študentov zdravstvene nege in zdravstvenih delavcev, saj pripomore k osnovam varne prakse. Monitoriramo z namenom spremljanja in nadzorovanja stanja pacienta, pri pacientih po poškodbi možganovpa spremljamo intrakranialni tlak. Glavni cilj magistrske naloge je narediti simulacijski model, na katerem se bodo lahko študentje učili. Metode: V empiričnem delu smo uporabili eksperimentalno metodo dela s pomočjo simulacijskega modela. Na simulatorju SimMan 3G smo simulirali tehnologijo, ki je potrebna za zunanjo ventrikularno drenažo (ZVD). Za izvedbo te simulacijske tehnologije smo pri zastopnikih pridobili vse potrebne medicinske pripomočke. Rezultati: Simulirali smo merjenje ICP preko ZVD in rokovanje z ZVD. S simulacijskim modelom smo prikazali prenos tlačnega vala iz ventriklov do tlačnega pretvornika. Opazovali smo krivulje intrakranialnega tlaka (ICP) in jih analizirali. Na simulatorju SimMan 3G in METI HPS smo raziskovali funkcije glede merjenja ICP. Diskusija: ZVD omogoča merjenje ICP in dreniranje cerebrospinalne tekočine. Njena slabost pa je, da se merjenje ICP in dreniranje cerebrospinalne tekočine ne more istočasno izvajati. Študentje se lahko učijo pravilnega rokovanja z ZVD sistemom, odčitavanja cerebrospinalne tekočine in merjenja ICP. Na tak način bodo z omenjeno tehniko v času kliničnih vaj že seznanjeni. Sklep: Na trgu obstajajo katetri, ki omogočajo istočasno drenirane cerebrospinalne tekočine in merjenje ICP. Menim, da bi na tem področju bile potrebne dodatne raziskave, saj je takšna oblika katetra zelo praktična in bo vedno bolj v uporabi v intenzivnih terapijah ter bi bilo priporočljivo prikazati na simulacijskem modelu.
Ključne besede: simulacijsko okolje, monitoring, zunanja ventrikularna drenaža, simulator, znotrajlobanski tlak, simulacijski model, merjenje.
Objavljeno: 04.06.2020; Ogledov: 504; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

8.
Ozaveščenost laične populacije o arterijski hipertenziji
Anja Munda, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Arterijska hipertenzija spada med srčno – žilne bolezni, ki povzročijo tretjino smrti na svetu. S spremembami življenjskega stila, kot so zadostna telesna aktivnost, zmanjšanje telesne teže, zmanjšanje uživanja soli, uživanje alkohola v dopustnih mejah, prenehanjem kajenja ter izogibanjem stresnim situacijam, lahko krvni tlak vzdržujemo v mejah normale, preprečujemo, da bi prišlo do njegovega povišanja oziroma preprečujemo posledice arterijske hipertenzije. Namen zaključnega dela je predstaviti arterijsko hipertenzijo ter ugotoviti ozaveščenost laične populacije o arterijski hipertenziji. Raziskovalne metode: Uporabljeni sta bili kvantitativna raziskovalna metodologija in deskriptivna metoda dela. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen vprašalnik, ki je vseboval 28 vprašanj zaprtega tipa. Anketiranih je bilo 300 ljudi laične populacije, ki so bili razdeljeni v tri starostne skupine. Za obdelavo podatkov smo v programu SPSS IBM izvedli statistične teste (test korelacije, Mann - Whitney U test in neparametrično ANOVO - Kruskal - Wallis test), s katerimi smo testirali hipoteze. Rezultati: Na podlagi raziskave smo ugotovili, da ni razlike v ozaveščenosti laične populacije o arterijski hipertenziji glede na starost (r(300) = -0,033, p = 0,571) in izobrazbo (p = 0,125), ugotovili pa smo razliko v ozaveščenosti glede na spol (U = 7640,50, p = 0,002). O arterijski hipertenziji so bolje ozaveščene ženske kot moški. Na splošno so ljudje dobro ozaveščeni o arterijski hipertenziji, saj so v veliki večini označevali pravilne trditve. Diskusija in zaključek: Pomembno je, da ljudje upoštevajo dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek arterijske hipertenzije in jih odpravijo. Pomembno vlogo pri ozaveščanju o dejavnikih tveganja imajo tudi medicinske sestre.
Ključne besede: povišan krvni tlak, dejavniki tveganja, poznavanje, zdrav življenjski slog, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 03.03.2020; Ogledov: 565; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (562,66 KB)

9.
Merjenje tlaka in pretoka tekočin v venturijevi cevi
Nejc Herženjak, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava razvoj merilnika pretoka in tlaka tekočin. Sistem merjenja je enostaven za uporabo. Uporabljamo znano metodo merjenja pretoka skozi venturijevo cev, ki je širše uporabljena tudi za različne aplikacije merjenja hitrosti, masnega in volumenskega pretoka fluidov. Z merjenjem razlike tlakov med ožjim in širšim premerom cevi in s pomočjo bernoullijevega zakona programsko izračunamo pretok fluida skozi cev. Ukvarjamo se z osnovnimi gradniki senzorja, na podlagi katerih se bodo v bodočih delih razvijale metode vrednotenja merjenih fizikalnih vrednosti. Fizikalne podatke merilnika prikazujemo na alfanumerični prikazovalnik merilnika in računalniški monitor. Zbrane informacije v določenem časovnem odseku zajamemo in jih prikažemo v grafih.
Ključne besede: mikrokrmilnik, senzor, tlak, venturi, bernoulli, pretok, tekočina
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 472; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

10.
Merjenje povprečnega sistemskega tlaka polnjenja srca v enoti intenzivne terapije
Tomaž Viher, 2019, magistrsko delo

Opis: Uvod: Medicinskim sestram in zdravnikom so metode povprečnega sistemskega tlaka polnjenja srca zelo slabo poznane in nerazumljive. V raziskavi smo predstavili metode, ki jih priporočajo avtorji, in prikazali možnost izvajanja meritev teh metod. Metodologija: Meritve smo opravili v kliničnem okolju, na oddelku za intenzivno terapijo, nego, anestezijo in terapijo bolečine v splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. Opravili smo jih s pomočjo monitoringa, ki vključuje obstoječe invazivno merjenje arterijskega tlaka, merjenje centralnega venskega tlaka in manšeto z možnostjo zaustavitve krvnega pretoka v roki s funkcijo za kontinuirano napihnjenost (Venous stasis). Potrebovali smo tudi ventilator za umetno ventilacijo in hemodinamski monitoring. Rezultati: S pregledom podatkov strokovno znanstvene literature smo predstavili metode za oceno Pmsf pri živalih in obstoječe metode meritev pri ljudeh, ki jih priporočajo avtorji. Izvedli smo meritve Pmsf z metodo zaustavitve obtoka v roki (Parm), kjer je po hitrem napihovanju manšete arterijski tlak uravnotežen po 25–30 sekundah, in takrat je moč odčitati vrednost Pmsf. Prikazali smo si COmf in CVP ter predvidevali, da bi si z uporabo metode zadrževanja vdiha lahko z grafičnim izrisom prikazali razmerje med meritvama in s tem pridobili vrednost Pmsf. Diskusija: Ugotavljali smo, ali so meritve Pmsf izvedljive, in medicinskim sestram pokazali možnost prikaza določenih metod v kliničnem okolju. Sklep: V klinični praksi ugotavljamo, da je ocena hemodinamskega stanja pomembna za potek obravnave in zdravljenje bolnika. Ker so meritve Pmsf v slovenskem okolju še vedno praktično neznane, bi bila izobraževanja iz te tematike zelo dobrodošla.
Ključne besede: venski priliv, minutni iztis srca, efektivni cirkulirajoči volumen, neefektivni cirkulirajoči volumen, centralni venski tlak, srednji arterijski tlak
Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 553; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici