| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Vpliv mehanskih lastnosti kamnine na odboj kamnitega kosa
Borut Macuh, Bojan Žlender, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen pričujočega prispevka je ugotoviti pogoje pri katerih pride do loma kamnitega kosa in s tem do zmanjšanja njegove mase in spremembe odbojnih karakteristik. Lom kamnitega kosa je odvisen od strukture in kvalitete kamnine, ki sta izraženi z modulom elastičnosti in enoosno tlačno trdnostjo kamnine.
Ključne besede: podor, trk, enoosna tlačna trdnost, modul elastičnosti
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 646; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

4.
Alternativna mineralna veziva
Urban Belaj, 2016, diplomsko delo

Opis: Na začetku diplomskega dela se bomo dotaknili zgodovine materialov, s katerimi so gradili naši predniki. V nadaljevanju bomo razložili sistematiko delitve mineralnih veziv, ki jih poznamo danes ter predstavili nekatere njihove mehanske in fizikalne lastnosti. Nato bomo podrobneje obravnavali veziva, kot so elektrofiltrski pepel, metakaolin in naravni pucolan, ter le-te v laboratoriju zmešali, izmerili gostoto ter opravili preizkus tlačne in upogibne trdnosti. V zadnjem delu bomo vse rezultate zabeležili, jih analizirali in primerjali med seboj.
Ključne besede: beton, elektrofiltrski pepel, metakaolin, naravni pucolan, tlačna trdnost, upogibna trdnost
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 684; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
Analiza betona z dodanimi vlakni iz recikliranih PET plastenk
Borut Meke, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali prisotnosti vlaken iz odpadnih PET plastenk na različne lastnosti svežega in strjenega betona. Vlakna smo pridobili s preprostim mehanskim rezanjem PET plastenk s ciljem čim manjšega vložka energije za izdelavo le-teh. Izdelali smo vzorce vlaknastega betona z 0.5 %, 1.0 % in 1.5 % volumskim deležem PET vlaken, za primerjavo rezultatov pa tudi vzorec vlaknastega betona z dodanimi komercialno dobavljivimi polipropilenskimi STRUX vlakni z 0.5 % volumskim deležem vlaken ter referenčni vzorec betona brez vlaken. Vsa vlakna smo dodali v suho betonsko mešanico. Izvedli smo osnovne preiskave svežih betonskih mešanic, na strjenih betonskih vzorcih pa tritočkovni upogibni preizkus ter preiskavo tlačne trdnosti in prostorninsko maso. Rezultati so pokazali, da dodana PET vlakna izboljšajo upogibno trdnost vlaknastega betona, medtem ko je vpliv na tlačne trdnosti vlaknastega betona praktično zanemarljiv. Najvišjo upogibno trdnost smo ugotovili na vzorcu z 1.5 % volumskim deležem PET vlaken. Najenakomernejšo porazdelitev rezultatov smo dosegli pri vzorcih z nižjim volumskim deležem vlaken. Beton se je po nastanku prve razpoke obnašal duktilno.
Ključne besede: vlaknasti beton, polietilen tereftalat – PET, recikliranje, PET vlakna, upogibna trdnost, tlačna trdnost, tritočkovni upogibni preizkus
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 1025; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (4,29 MB)

6.
RECIKLIRANI BETON KOT AGREGAT ZA PROIZVODNJO KONSTRUKCIJSKIH BETONOV
Manja Fajdiga, 2016, diplomsko delo

Opis: Velike količine gradbenih odpadkov, ki nastajajo pri raznih sanacijah, rušitvah in obnovah objektov, predstavljajo velik problem za okolje. V diplomski nalogi smo preučili možnost uporabe recikliranega betona kot agregata za proizvodnjo konstrukcijskih betonov. Reciklirani agregat smo pridobili iz rušenja betonske stene iz betonskih zidakov. Ruševine smo zdrobili z drobilcem in jih nato presejali na sejalni napravi na ustrezne frakcije in sicer 4/8, 8/16 in 16/31.5 mm, frakcijo 0/4 mm smo nadomestili z naravnim agregatom. Dobljeni reciklirani agregat smo uporabili za betonske mešanice po enotni recepturi z različni deleži frakcij agregata. Dobljenim preizkušancem, kockam s stranico 150 mm, smo v laboratoriju določili tlačno trdnost. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da naš beton ne dosega vrednosti za proizvodnjo zahtevnejših konstrukcijskih elementov, lahko bi ga pa uporabili za stabilizacije tal, drenažne betone in druge nezahtevne betonske konstrukcije.
Ključne besede: reciklirani agregat, beton, tlačna trdnost
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 784; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (3,14 MB)

7.
Drobno mleta žlindra kot vezivo v cementnih kompozitih
Tim Balant, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Proizvodnja cementa je velik porabnik energije in hkrati povzroča emisije toplogrednih plinov v ozračju, ki so odgovorne za globalno segrevanje. Za doprinos k rešitvi tega problema se številne raziskave v svetu osredotočajo na uporabo odpadnih in sekundarnih materialov ter surovin, ki imajo lastnosti, podobne portlandskemu cementu, ter jih je mogoče dodati v beton kot delno zamenjavo cementa, ne da bi pri tem ogrozili njegovo trdnost in trajnost. V diplomskem delu smo kot delno zamenjavo portlandskega cementa uporabili železarsko žlindro, sekundarno surovino, ki nastane pri proizvodnji železa v visokih pečeh. V okviru eksperimentalnega dela smo žlindro v laboratorijskem mlinu zmleli do ustrezne finosti, ki smo jo kontrolirali z Blainovim permeabilimetrom. Po recepturi za standardno cementno kašo smo izdelali preizkusne vzorce, kjer smo cement nadomestili z 10, 20, 30, 40 in 50 masnimi odstotki drobno mlete žlindre. Na vseh vzorcih smo izvedli standardne upogibne in tlačne preizkuse. Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko zaključimo, da delni nadomestek cementa z drobno mleto žlindro ni bistveno vplival na spremembo mehanskih lastnosti preizkusnih vzorcev. Glede na rezultate v diplomskem delu predvidevamo, da se z uporabo drobno mlete žlindre lahko tudi do 50 % zmanjša poraba cementa in s tem cena betonske mešanice.
Ključne besede: drobno mleta žlindra, beton, cement, upogibna trdnost, tlačna trdnost
Objavljeno: 14.09.2018; Ogledov: 261; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici