| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv različnih načinov sterilizacije in tipa brstov na uspešno vzpostavitev tkivne kulture pri navadni bodiki ( Ilex aquifolium L.) : diplomsko delo
Urška Modrič, 2023, diplomsko delo

Opis: V letu 2023 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru opravili poskus, v katerem smo proučevali vpliv različnih načinov sterilizacije in vpliv tipa brstov (apikalni in aksilarni) na vzpostavitev tkivne kulture navadne bodike (Ilex aquifolium L.). Za razkuževanje smo uporabili dve različni sterilizacijski sredstvi, dikloroizocianurno kislino (DICA) in natrijev hipoklorit (NaClO), v različnih koncentracijah in z različnim časom tretiranja. V raziskavo je bilo vključenih 640 brstov, na katerih smo skupno opravili 7 različnih načinov sterilizacije. Vse brste smo predhodno tretirali v 70-% etanolu za 40 sekund. Razkužene brste smo prenesli na osnovno gojišče McCown Woody Plant in spremljali rast. Ugotovili smo, da tako način sterilizacije kot tudi tip brstov vplivata na pridobljeno število vitalnih poganjkov. Skupno smo uspešno sterilizirali 22 brstov. Za uspešnejše so se izkazali apikalni brsti. Pri primerjavi sterilizacijskih sredstev se je tretiranje z DICA izkazalo za uspešnejše, pridobili smo 18 vitalnih brstov. Najuspešnejša je bila sterilizacija brstov z DICA in časom tretiranja 5 minut, kjer smo pridobili 7 vitalnih brstov.
Ključne besede: sterilizacija, tkivne kulture, bodika, in vitro, brsti
Objavljeno v DKUM: 08.01.2024; Ogledov: 209; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

2.
Vpliv izhodiščnega materiala in različnih načinov razkuževanja na vzpostavitev tkivne kulture jagodnjaka ( fragaria x ananassa duchesne) : diplomsko delo
Sergeja Lešnik, 2023, diplomsko delo

Opis: V letu 2023 je bil na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru izveden poskus, v katerem se je ugotavljalo kateri način razkuževanja rastlinskega materiala je najbolj optimalen za kasnejšo uspešno vegetativno razmnoževanje jagodnjaka, Fragaria × ananassa Duchesne v in vitro razmerah. Drug namen raziskave je bila primerjava uspešnosti razkuževanja glede na izvor nabranega materiala (rastline, ki rastejo v zaščitenem prostoru v primerjavi s tistimi, ki rastejo na prostem). Za razkuževanje sta bili uporabljeni natrijev hipoklorit (NaClO) in dikloroizocianurna kislina (DICA) v različnih koncentracijah ter časih tretiranja, skupaj 4 različna obravnavanja. Razkuženi izsečki so bili nameščeni na osnovno MS gojišče brez dodanih rastnih regulatorjev, po treh tednih so bili vsi izsečki prestavljeni na gojišče, kateremu je bil dodan antibiotik Cefotaxime sodium. Izkazalo se je, da je to preprečilo propad tistih rastlin, ki so že pokazale potencial in začele z rastjo, vendar je bilo tekom inokulacije zaznati bakterijske okužbe. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da tako način razkuževanja, kot izvor rastlinskega materiala vplivata na število dobljenih vitalnih poganjkov. Pri izsečkih jagodnjaka iz zaščitenega prostora je V bil uspeh razkuževanja 13,3 % oz. 16 izsečkov, iz nezaščitenega prostora pa 3,3 % oz. 4 izsečki. Med različnimi obravnavanji se je kot najbolj uspešno izkazalo razkuževanje s sredstvom DICA in časom tretiranja 1,5 min, kjer je bil uspeh 3,75 % (9 vitalnih izsečkov). Pri uporabi 1,5 % NaClO in 1,5 min, je bil uspeh 2,08 % oz. 5 vitalnih izsečkov. Pri ostalih dveh obravnavanjih je bil uspeh 1,25 %.
Ključne besede: jagodnjak, Fragaria × ananassa, in vitro, razkuževanje, tkivne kulture
Objavljeno v DKUM: 11.10.2023; Ogledov: 421; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

3.
Mikropropagacija koščičarjev
Metka Šiško, 2022

Opis: Mikropropagacija je osnovna tehnika rastlinskih tkivnih kultur. Je način hitrega vegetativnega razmnoževanja rastlin v laboratoriju. Razmnoževanje lesnatih rastlin z mikropropagacijo je v večini primerov veliko težavneje kot mikropropagacija zelnatih rastlin. Najbolj težavna je prva stopnja mikropropagacije, kjer razkužujemo rastlinski material. Pri drevesih, ki rastejo na prostem, lahko naletimo tudi na notranje okužbe, ki jih z metodami površinske sterilizacije ne moremo odstraniti. Pri lesnatih rastlinah je lahko težavna tudi stopnja koreninjenja. Vsak genotip ima svoje zahteve, zato moramo optimalni postopek proučiti za vsakega posebej. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru že več let raziskujemo postopke za uspešno razmnoževanje koščičarjev in vitro. Največ raziskav je narejenih na marelici, češnji in slivi, zato je mikropropagacija teh vrst v monografiji bolj natančno opisana. Prvi del monografije je pregled posameznih stopenj mikropropagacije, vključno z opisom laboratorija in potrebne opreme za delo s tkivnimi kulturami. Monografija bo služila tudi kot učno gradivo za študente pri predmetih iz rastlinske biotehnologije in rastlinskih tkivnih kultur.
Ključne besede: in vitro razmnoževanje, Prunus, rastlinske tkivne kulture, koščičarji, mikropropagacija
Objavljeno v DKUM: 29.06.2022; Ogledov: 847; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (44,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Vpliv različnih koncentracij arzenata na rast, razvoj in metabolizem ozkolistnega koščca (Berula erecta) in vitro
Anja Podgrajšek, 2020, magistrsko delo

Opis: Arzen je naravno razširjen element, ki lahko toksičen predstavlja nevarnost ljudem, ostalim organizmom in okolju. Z arzenom so onesnažena številna z vodo bogata območja, zato smo želeli raziskati možnosti razstrupljanja tega elementa z makrofitom ozkolistnim koščem (Berula erecta) v tkivni kulturi. Fitoremediacijski potencial B. erecta smo ugotavljali in vitro na Murashige in Scoog (1962) gojišču brez rastnih regulatorjev, ki smo mu po 14 dneh dodali arzenat (0, 0.1, 1, 10, 50 in 100 mg/l). Raziskali smo vpliv arzenata na rastne parametre, fotokemično učinkovitost FS II, vsebnost fotosinteznih barvil, antocianov, vsebnost glutationa in cisteina ter določali privzem arzena v tkivih rastlin. Nizke koncentracije arzena (0.1, 1 in 10 mg/l) so pozitivno vplivale na prirast sveže, suhe mase, na dolžino korenin in poganjkov ter na število brstov in stolonov, zelo očitno predvsem po tretjem tednu poskusa. Visoke koncentracije arzena (50 in 100 mg/l) so zavirale vse rastne parametre in zmanjšale fotokemično učinkovitost. Pri vseh obravnavah z arzenom se je znižala vsebnost fotosintetskih barvil in antocianinov. Privzem celokupnega arzena je naraščal z naraščajočo dodano koncentracijo arzena, intenzivneje v korenine, v primerjavi z nadzemnimi delih rastlin. Vsebnost glutationa in cisteina je v splošnem postopno naraščala z večanjem koncentracije dodanega arzena.
Ključne besede: Berula erecta, makrofiti, arzen, tkivne kulture, fitoremediacija, glutation.
Objavljeno v DKUM: 25.01.2021; Ogledov: 1253; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

5.
Vpliv v gojišče dodanega benzil aminopurina na razraščanje češnje v in vitro pogojih
Patricija Ramšak, 2020, diplomsko delo

Opis: V letu 2018 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru pripravili poskus, v katerem smo preučevali vpliv benzil aminopurina (BAP) na razraščanje češenj v gojišču. Uporabili smo že sterilizirane in vitro poganjke češnje. Pripravili smo 3 gojišča:kontrolno gojišče G0 (brez dodanih rastnih regulatorjev), ter dve gojišči z dodanim citokiniom BAP, G1 z 0,5 mg/l in G2 z 1 mg/l. Po približno treh mesecih smo vrednotili prirast poganjkov ter število poganjkov na posameznem gojišču. Ugotovljeno je bilo, da dodani BAP vpliva tako na prirast mase, kot na nastanek novih poganjkov. Največji prirast mase je bil na gojišču G1, največje število poganjkov se je tvorilo na gojišču G2.
Ključne besede: mikropropagacija, in vitro, tkivne kulture, BAP, češnja
Objavljeno v DKUM: 30.09.2020; Ogledov: 1061; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

6.
Vzpostavitev tkivnih kultur bele murve (Morus alba L.) z namenom ohranjanja starih genotipov in vitro
Katja Koncilja, 2019, diplomsko delo

Opis: Bela murva (Morus alba L.) že stoletja predstavlja značilno drevo nekdajšnjih Evropskih svilogojskih regij, kjer so liste bele murve uporabljali za krmo sviloprejkam. V začetku 20. stoletja, se je kljub večletni tradiciji pridelovanje svile in svilogojstva na Slovenskem, nasade murv začelo opuščati, gojenje sviloprejk kot oblika naravnega pridelovanje tekstila pa je z začetki globalizacije nadomestilo uvajanje umetnih tekstilnih vlaken. Za ohranjanje kolekcije murv in izbranih superiornih genotipov je potrebno in vitro ohranjanje teh edinstvenih genotipov. Z metodami razmnoževanja nodalnih izsečkov poganjkov in vzpostavitev kalusnih kultur, smo preizkušali vpliv različnih pH vrednosti in razmerja rastnih regulatorjev na rast kulture. V diplomski nalogi, smo uspešno vzpostavili protokol za rast in razrast izsečkov bele murve, z uporabo MS gojišča in rastnih regulatorjev indolmaslene kisline (IBA) in benziladenin (BAP) v razmerju 1:1 (2 g/L:2 g/L). V drugem sklopu poskusa smo uspešno indukcijo kalusa izzvali ob uporabi MS gojišča v pH območju 5.8 in 6.0. Za ohranjanje vitalnosti kalusa smo gojišču dodali aktivno oglje in rastne regulatorje IBA ter BAP v razmerju 1:1 (2 g/L:2 g/L). Vzpostavljeni protokoli tkivnih kultur murve so ključni za bodoče razmnoževanje materiala, ki ga bomo pridobili na terenu, predvsem v času, ko druge oblike tehnike razmnoževanja niso mogoče.
Ključne besede: murve / Morus alba L. / tkivne kulture / rastni regulatorji
Objavljeno v DKUM: 23.09.2019; Ogledov: 1154; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (909,37 KB)

7.
Vpliv načina sterilizacije in tipa brstov na uspešno vzpostavitev tkivne kulture pri breskvah (Prunus persica l.)
Marta Guček, 2019, diplomsko delo

Opis: V letu 2018 in 2019 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah opravili poskus sterilizacije brstov in iniciacije tkivne kulture pri breskvah. V poskusu leta 2018 smo od 243 uspešno sterilizirali 5 brstov (tretiranje z dikloroizocianurno kislino (DICA 7 minut). Leta 2019 smo poskus ponovili, vključili smo 339 brstov (zaprtih in odprtih) vinogradske breskve iz genske banke koščičarjev na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Za sterilizacijo smo uporabili razkuževalni sredstvi DICA (tretiranje 3, 5 in 6 minut) in 5 % natrijevega hipoklorita (tretiranje 5 in 7 minut). Primerjava sterilizacije zaprtih in odprtih brstov je pokazala, da je bila uspešnejša sterilizacija pri odprtih brstih. Pri zaprtih brstih je prišlo do hitrega propadanja zaradi okužb. Z uporabljenimi načini sterilizacije smo uspešno vzpostavili sterilno kulturo. Najuspešnejša je bila sterilizacija z DICA 6 minut (2019) pri odprtih brstih, kjer smo dobili 2 sterilna in vitalna brsta.
Ključne besede: breskev / in vitro / brsti / sterilizacija / tkivne kulture
Objavljeno v DKUM: 22.08.2019; Ogledov: 1302; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (642,54 KB)

8.
Vpliv v gojišče dodanega meta-topolina na rast in razraščanje marelice (Prunus armeniaca L.) v tkivnih kulturah
Lana Hlebš, 2019, diplomsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo v letu 2019 proučevali vpliv dodanega meta-topolina v rastno gojišče na rast in razraščanje marelice v tkivnih kulturah. Za rastlinski material smo uporabili lokalni genotip marelice, poznan pod imenom Pišečka marelica, ki je že bila iniciirana v tkivne kulture. Marelico smo razmnoževali na osnovnem gojišču McCown Woody Plant, ki smo mu dodali različne koncentracije meta-topolina (mT) ter 1-naftilocetne kisline (NAA). Pripravili smo kontrolno gojišče (G0), ki ni vsebovalo rastnih hromonov, gojišče G1, ki je vseboval 0,5 mg/l mT in 0,01 mg/l NAA ter gojišče G2, ki je vsebovalo 1,0 mg/l mT in 0,01 mg/l NAA. Opazovali smo povečanje prirasta mase, število poganjkov ter delež vitrifikacije pri rastlinah na posameznem gojišču. Ugotovili smo, da se je najbolje izkazalo gojišče G2, na katerem smo zabeležili povprečni 19,5 faktorski prirast oz. 0,372 g sveže mase, 4,5 poganjka na rastlino, noben poganjek ni bil vitrificiran. Pri gojišču G1 smo opazili 17,9 faktorski prirast oz. 0,326 g povprečne mase, 4,2 poganjka ter en vitrificiran poganjek, medtem ko so bile vrednosti pri kontrolnem gojišču značilno nižje – 3,8 faktorski prirast oz. 0,071 g mase, 1,22 poganjka in trije primeri vitrifikacije. S statistično obdelavo podatkov smo ugotovili tudi korelacijo med prirastom mase rastlin ter številom poganjkov (r = 0,85) in korelacijo med faktorskim povečanjem koncentracije hormonov v gojišču in prirastom mase rastlin (r = 0,63) ter števila poganjkov (r = 0,61).
Ključne besede: marelica, Prunus armeniaca L., tkivne kulture, prirast, poganjki
Objavljeno v DKUM: 28.06.2019; Ogledov: 1165; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (647,48 KB)

9.
Vzpostavitev tkivne kulture pri arabskem kavovcu (Coffea arabica L.)
Nik Dobnikar, 2019, diplomsko delo

Opis: Kava je eden najpomembnejših kmetijskih pridelkov na mednarodnem trgu. Razmnoževanje in žlahtnjenje kavovca, na katerem zraste, traja več let, zato v sodobnem kmetijstvu uporabljamo tkivne kulture, s katerimi matično rastlino namnožimo, pospešimo prehod v generativno fazo in pridobimo zdrav rastlinski material. V diplomski nalogi smo vzpostavili tkivno kulturo pri arabskem kavovcu (Coffea arabica L.) iz aksilarnih meristemov. Za sterilizacijo smo uporabili tri načine: raztopino DICA, 1 % raztopino NaClO in 5 % raztopino NaClO; pri vseh treh smo izsečke obravnavali 5 min. Pri vsakem obravnavanju smo sterilizirali po 35 nodijev matične rastline. Najboljša je bila sterilizacija z 1 % NaClO, kjer smo dobili 19 (54,29 %) vitalnih brstov; okužen je bil en nodij; 15 jih je propadlo. Pri sterilizaciji z DICA smo dobili 14 (40,00 %) vitalnih brstov; okužili so se 4 nodiji; 17 jih je propadlo. Pri sterilizaciji s 5 % NaClO je bil okužen 1 nodij (2,86 %); vitalnih je ostalo 8 (22,86 %) rastlinic; kar 74,29 % jih je propadlo, kar kaže na previsoko koncentracijo NaClO. V drugem delu diplomske naloge smo spremljali razraščanje rastlin kavovca ob dodatku 6 mg/L rastlinskega hormona BA v gojišče. Po 44 dneh nobena od rastlin ni odgnala dodatnega poganjka. Povečalo se je samo število listov, ki se je pri 18 opazovanih rastlinicah povečalo iz povprečno 2,0 lista na rastlino na 3,17 listov na rastlino.
Ključne besede: kavovec, Coffea arabica L., tkivne kulture, sterilizacija, razraščanje
Objavljeno v DKUM: 31.05.2019; Ogledov: 1140; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (721,87 KB)

10.
Razmnoževanje češnje (Prunus avium L.) v in vitro pogojih
Domen Štamic, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2016 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru opravili poskus, pri katerem smo proučevali vpliv različnih načinov sterilizacije na brste dveh sort češenj. Za sterilizacijo smo uporabljali razkuževalni sredstvi DICA in natrijev hipoklorit. Kasneje smo sterilne in vitalne poganjke namnoževali na gojišču MS z dodanim citokininom (BAP) in avksinom (NAA). Ko smo namnožili dovolj poganjkov, smo preučevali gojišče za koreninjenje. Kontrolno gojišče je vsebovalo 0,0 mg/l IBA, gojišče G1 je vsebovalo 0,3 mg/l IBA in gojišče G2 je vsebovalo 1,0 mg/l IBA. Pri gojiščih G1 in G2 smo polovico poganjkov dali za 6 dni v temo. Po določenem času smo vrednotili število nastalih korenin. Najbolje se je izkazalo gojišče G2, ki je bilo izpostavljeno temi, kjer je bil uspeh koreninjenja 100 %, na gojišču G2, ki je bilo na svetlem, je bil uspeh koreninjenja 90 %. Na gojišču G1, ki je bilo na svetlem in temnem, je bil uspeh koreninjenja 60 %. Kontrolno gojišče je imelo 50 % uspeh koreninjenja. Največ korenin (povprečno 5,7 korenin na rastlino) so tvorili poganjki na gojišču G2, katere smo 6 dni tretirali s temo. Rastline, katere so razvile lepe korenine, smo na koncu aklimatizirali.
Ključne besede: koreninjenje, in vitro, češnja, tkivne kulture, mikropropagacija
Objavljeno v DKUM: 02.10.2018; Ogledov: 1771; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (844,84 KB)

Iskanje izvedeno v 11.69 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici